M. Kopitar: Najlepši je bil prihod na led po koncu finala

Oče Anžeta Kopitarja je navdušen nad slavjem v LA, a zdaj si želi miru in umirjenih priprav pred novo sezono.

Objavljeno
20. junij 2012 11.11
Posodobljeno
20. junij 2012 12.00
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport
Bled – Za Matjaža Kopitarja, selektorja slovenske hokejske reprezentance, ni počitka. Komaj si je dobro oddahnil od stresov končnice NHL in sanjskega razpleta za sina Anžeta, prvega Slovenca s Stanleyjevim pokalom, že se je po vrnitvi domov takoj lotil priprav za novo sezono z mlajšim sinom Gašperjem. Pred včerajšnjim treningom je posebej spregovoril za Delo.

Nazadnje ste vodili rise na odmevnem SP v Stožicah, zdaj ste se že lotili novih družinskih priprav.

Ni druge, poletje bo zaradi dolge končnice v NHL za nas krajše. Z Gašperjem sva se začela pripravljati že v Los Angelesu, saj mora biti že 1. avgusta pri novem klubu na Švedskem. Anže pa se nama bo po prihodu najbrž pridružil na pripravah naslednji teden, četudi je zanj najpomembnejši počitek po izjemnih telesnih in predvsem psihičnih naporih.

Kako pa to, da se mlajši od vaših sinov seli iz ZDA v Skandinavijo?

Doslej je igral v severnoameriških tekmovanjih za mlade hokejiste, ki so res koristna, zdaj pa je čas za vzpon k bolj ostri konkurenci. Tako smo sprejeli vabilo iz vrst švedskega drugoligaša Mora, kjer bi se radi nekoč vrnili v elitni razred.

A seveda je ta čas še vedno pod drobnogledom sanjski učinek Anžeta pri pohodu Kraljev k prvi lovoriki NHL. Kako doživljate vse skupaj natanko en teden po zmagoslavju?

Zame je vse, kar se že zdaj dogaja, kar pretirano naporno. Povrhu vsega tega nisi vajen in si že želiš, da je konec slavja ter da se v miru začneš pripravljati za novo sezono. Hudičevo težko je ubraniti lovoriko v NHL, nazadnje se je to posrečilo Detroitu pred 14 leti. Danes si želim še lep sprejem za Anžeta po prihodu domov, nato pa upam, da bo napočil čas za umirjeno poletje.

Kako pa ste doživeli ta šampionski teden v Los Angelesu?

Najbolj nepozaben bo zame trenutek, ko smo se zbrali na ledu po zmagoslavju. Takrat še 'vohaš kri', veš, zakaj si tam. Večer je bil nato lep, a niti ne pretirano dolg. Naslednji dan smo se sprostili ob igranju golfa, v spominu kajpak ostaja tudi parada prvakov. Bila je brezhibno organizirana, v gneči naj bi bilo še več navzočih kot ob zadnjem slavju košarkarskega moštva Los Angeles Lakers.

Kaj pa spomin na to zares izjemno končnico v izvedbi Kraljev?

Gre za posebne zakonitosti tekem izločilnega dela sezone in dokler tega zares ne doživiš, si tega ne moreš predstavljati. Uvodni krog je še relativno preprost, saj ni poškodb, pri akterjih je dovolj energije. Pri konferenčnem finalu je že drugače. Tu se igralci soočijo z izjemnimi napori, zbranost mora biti nenehno na najvišji ravni. Veliki finale? Vztrajaš do 8. ali 9. junija, sezono pa prav lahko skleneš kot poraženec. Ta obremenitev bo hokejiste New Jerseyja še dolgo spremljala, ob slehernem televizijskem posnetku se bodo spomnili na finale …

Pa ste v domači hiši čutili posebno napetost finalnega boja?

Nismo pretiravali s pogovori na to temo, opazil sem, da je fante v slačilnici pomembnost končnice zelo zbližala. Prav s tem moštvenim duhom in prijateljstvom so preskočili marsikatero oviro.

Sezona je bila sicer silno naporna, za Anžetom in soigralci sta 102 tekmi.

Seveda je to posebna zgodba, a najbolj naporna pri vsem so potovanja. Ko letiš na vzhodno obalo in si tekmo ogledaš, pa se takoj po njej vračaš, si izčrpan, če pa moraš še igrati, so napori seveda še precej hujši.

Po lanski poškodbi gležnja ni bilo več težav za Anžeta?

Ko smo se vrnili iz Slovenije, so si pri klubu mislili, da še dva meseca ne bo mogel igrati, a že takrat je bil med tremi najbolje pripravljenimi pri moštvu. Poletno delo je obrodilo sadove.

V prihajajočem poletju pa vas čaka tudi nov reprezentančni projekt. Pred vami bo sezona olimpijskih kvalifikacij in SP. Kako se boste lotili priprav?

Prvič bom zbral mlade igralce, približno do 23 let, konec julija, z njimi bosta na ledu tudi Anže in Jan Muršak. Novembra bomo imeli turnir doma, decembra v Franciji bo zbrano jedro kandidatov za olimpijske kvalifikacije. Želim si sezono brez poškodb in kar najbolj vidne vloge naših reprezentantov pri tujih klubih.