Modre srajce sanjajo o Stanleyju

V noči na petek je 50 sekund pred koncem tekme v Calgaryju plošček tretjič stresel prazno mrežo Kraljev iz Los Angelesa in končal obupno sezono branilcev naslova. Na drugi strani celine so Rangerji iz New Yorka, njihovi nasprotniki v lanskem finalu, že zbirali misli za končnico. Začeli jo bodo kot favoriti, s predsedniško trofejo za najboljše moštvo po 82 tekmah rednega dela.

Razpoloženje moštva Rangers, ki je v soboto s slavjem v Washingtonu sezono zašpililo z rekordom kluba v številu zmag (52) in zbranih točk (113), je bilo previdno veselo. »Vso sezono smo bili uspešni, toda to je nov korak za nas, biti na vrhu lige,« je dejal branilec Dan Girardi. »Vse, kar smo naredili do sedaj, je izbrisano. Ker smo favoriti, bodo vsi še toliko odločneje planili nad nas,« je napovedal tudi napadalec Derick Brassard.

Newyorčani so v zadnjih osmih letih sedemkrat igrali v končnici, dvakrat v polfinalu vzhodne konference, lani pa sklonili glave šele v boju za Stanleyjev pokal. Toda njihove police bolj kot lovorike polni prah, saj so na svoj edini sodobni naslov prvakov (tri so dobili pred 2. svetovno vojno) čakali kar 54 let. Sezona 1993-1994 je v zgodovini kluba zapisana z zlatimi črkami, ko so vendarle končali polstoletno sušo, Madison Square Garden pa je v ekstazi vzklikal »1940!« (takrat so zadnjikrat slavili).

Te dni ljubitelji modrosrajčnikov, kot ljubkovalno kličejo Rangers po barvi njihovih dresov, skrbno prebirajo statistike in sezono v najmanjših podrobnostih primerjajo z zmagovito izpred dveh desetletij. Na videz so nekdanji žilavi in trdi prvaki popolno nasprotje sedanji hitri in tekoči igri New Yorka, toda vseeno je kar nekaj skupnih točk. Ena od njih je zamenjava mladosti za izkušnje, saj so Rangers '94 nakupili veterane in na koncu z njimi segli najvišje.

Podobno je ravnal tudi sedanji menedžer kluba Glen Sather, ki je v zadnjih dveh sezona eno najmlajših moštev v ligi okrepil z dolgoletnimi mojstri. Med drugimi je pripeljal izkušenega 38-letnega branilca Dana Boyla in zvezdniško 39-letno desno krilo Martyja St. Louisa. Slednji je lani nekoliko razglašeno druščino prekvasil v enotno ekipo, ki jo je povezala solidarnost ob smrti njegove matere.

Vez se je v letošnji sezoni še okrepila, kar je zaznati tudi v slačilnici, ko vsi poudarjajo vlogo celote in ne posameznika. »Bolj kot katerokoli sezono je vsak zadovoljen s svojo vlogo, težko je najti skupino, ki je pripravljena osebne stvari pustiti ob strani in dati na prvo mesto izboljšanje ekipe,« je kemijo opisal branilec Ryan McDonagh, ki pri 25 letih prvič nosi kapetanski trak.

To se kaže v tekoči igri, ko plošček hitro potuje od igralca do igralca, in pri statistiki zadetkov. Modrosrajčniki imajo razen ostrostrelca na levem krilu Ricka Nasha z 42 goli vrsto precej izenačenih strelcev, ki so nevarni z vseh položajev, tudi z modre črte na robu napadalne tretjine. Ko lahko skoraj vsak igralec na ledu zatrese mrežo, čaka tekmece težko delo.

A tudi na drugi strani igrišča Newyorčani ne popuščajo, saj so bili tretja najboljša obramba po rednem delu. Podobo zašpili Kralj, kot pravijo vratarju iz Švedske Henriku Lundqvistu, ki je že skoraj desetletje hrbtenica moštva in njegov največji zvezdnik. Pozimi je moral za dva meseca z ledu, toda zato so odkrili, da ima več kot dostojno zamenjavo, saj je bil drugi vratar Cam Talbot v 34 nastopih le štirikrat poražen.

V četrtek bo v slovitem Madison Square Gardnu na vrsti že prva tekma končnice, palice bodo prekrižali s Pingvini iz Pittsburga. Na papirju lahek tekmec, ki so ga letos že štirikrat premagali. Newyorčani so samozavestni, toda nihče se ne slepi, da jih ne čaka naporno delo. »Vsi vemo, da je zmagovanje v končnici desetkrat težje kot v rednem delu,« je občutke opisal branilec Marc Staal.

»Imeli smo dober redni del sezone, toda vsem je jasno, da nas bodo ocenjevali po tem, kar bomo naredili v končnici,« je jasno tudi trenerju Alainu Vigneaultu, ki je eden od stebrov zdajšnjega uspeha. Iz rok nepredvidljivega, jeznoritega in muhastega trenerja Johna Tortorella, ki se je zoprnih navijačev loteval s palico, je dobil dobro moštvo in ga izbrusil za vrh. »Ve, kaj reči, in to v pravem trenutku. Ni zmešan, zna se sprostiti,« je za Vigneaulta dejal Girardi, opis pa zveni kot kontrast Tortorellu.

Vse skupaj čakajo naporni tedni, borili se bodo tudi proti statistiki, saj je le osem od zadnjih 28 najboljših moštev po koncu rednega dela osvojilo Stanleyev pokal. »Vsi že od oktobra pričakujejo končnico, v njej je šestnajst ekip, vsaka od njih lahko na koncu zmaga,« trdi Vigneaultu. Kar najbolje vedo še vedno prvaki iz Los Angelesa. Le da so se sedaj ponovno naučili, kako težko je sploh priti v končnico.