Najprej blestel finski novinec, zdaj pa še ruski

Tampa Bay izenačila serijo s Chicagom na 1:1 in v vratih predstavila 20-letnega junaka iz Sibirije.

Objavljeno
08. junij 2015 13.26
Chicago Blackhawks goalie Corey Crawford watches as Tampa Bay Lightning defenseman Jason Garrison's goal flies by during the third period in Game 2 of the NHL hockey Stanley Cup Final on Saturday, June 6, 2015, in Tampa Fla. (Bruce Bennett/Pool Photo via
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport
Tampa – Resda v letošnjem finalu najmočnejše hokejske lige na svetu med akterji ni Anžeta Kopitarja, nekateri pogrešajo tudi izostanek katerega od klasičnih dvobojev dolgoletnih tekmecev, a očitno je tudi to sklepno dejanje sezone med Tampo in Chicagom vredno pozornosti, ne le onstran Atlantika. Po dveh tekmah je izid v zmagah 1:1.

Zagotovo so pri moštvu iz Chicaga, ki mu zaradi niza vidnih dosežkov v zadnjih letih in zasedbe številnih cenjenih hokejistov pripada vloga rahlega favorita, zadovoljni ob spoznanju o eni zmagi za popotnico selitve z uvodnih dveh tekem na Floridi v domačo dvorano. Tekma št. 3 bo danes (po srednjeevropskem času v torek ob 2. uri zjutraj). Obenem jim je tudi žal, da vodstva po uvodnem uspehu niso zvišali. Obakrat je bilo negotovo do zadnjih trenutkov – tokrat se je Tampa veselila tesne zmage s 4:3 po golu odločitve Jasona Garrisona v 49. minuti, na prejšnji tekmi je bil z 2:1 boljši Chicago.

V prvo je pri zmagovalcih zablestel novi finski čudežni deček Teuvo Teräväinen, zdaj sta imela pri moštvu Tampe svoj večer prav tako manj znana hokejska obraza širšim športnim krogom, omenjeni Garrison (30 let, njegova prva sezona pri Tampi, prej hokejist Vancouvra in Floride) ter vratar Andrej Vasilevskij, doma iz Tjumna v Sibiriji. Ta 20-letnik se komaj dobro spoznava z NHL, po 16 tekmah v rednem delu je bil tokrat tretjič na ledu med akterji končnice. Zanj je to prva sezona onstran Atlantika, po izjemni zbranosti v zadnjih 10 minutah tekme, ko je z brezhibnim učinkom v vratih zamenjal domačega udarnega čuvaja mreže Bena Bishopa. Natančna statistika iz NHL razkriva, da že od leta 1928 in takrat finalne tekme med NY Rangers in Montrealom ni bilo na finalni tekmi popolnega novinca v vratih, ki bi se s soigralci veselil zmage. »Morda sem bil res malce živčen, a po prvem prejetem strelu sem se povsem sprostil in razmišljal pravzaprav tako kot vedno, odkar sem prišel v NHL – za sleherno tekmo moram biti brezhibno pripravljen,« je bil nasmejan ruski novinec.

Taboru Tampe je odleglo, saj bi v primeru zaostanka z 0:2 selitev v Chicago prinašala številne skrbi, tako pa pri moštvu, ki meri na svoj drugi Stanleyjev pokal, ugotavljajo, da bi se po dosedanjem receptu lahko še naprej konkurenčno borili z velikim tekmecem. Na prvih dveh tekmah so namreč povsem ustavili Jonathana Toewsa in Patricka Kana, avtorja osmih golov in šestih podaj v konferenčnem finalu z Anaheimom. Na Floridi sta bila komaj opazna, a Joel Quenneville, trener Chicaga, opozarja: »Na domačem ledu bosta zdaj oba bolj samozavestna, hitro se bosta zbudila …«