Tiskane izdaje
Ostrava – Ko se je k slovenski reprezentanci vrnil Jan Urbas, mojster palice in ploščka s Cerkniškega jezera, so si v našem taboru oddahnili. Prvi dve tekmi je na prvenstvu zaradi viroze izpustil, pri priči je bilo tudi z njegovim golom za vodstvo proti Slovakom vidno, kako pomembna je njegova navzočnost. Zdaj si seveda podobno kot drugi risi želi pobeg z dna lestvice.
Jan, najprej nam povejte, kako je bilo pravzaprav s to nesrečno virozo, zaradi katere vas ni bilo na prvih dveh tekmah prvenstva?
Zgodilo se je prav hitro, a na srečo je pozneje tudi hitro izginilo. Slabo sem se počutil v petkovih popoldanskih urah, torej dan pred našo prvo tekmo, za zdravnika ni bilo izbire. Takoj mi je predpisal antibiotik, ob tem še neke druge tablete, očitno so bile učinkovite, zato zdaj ni več nikakršnih težav.
Pa ste telesno dobro prestali zahtevno tekmo s Slovaško tudi glede na izjemno visoko temperaturo v razprodani dvorani?
Drži, nenavadno vroče je bilo, kar ste lahko opazili ob znoju, ki nas je oblival še dolgo po tekmi v prostorih za pogovore z novinarji, zame pa je bilo seveda najbolj pomembno, da po zdravstveni plati med tekmo res nisem trpel.
Že kmalu ste zabili prvi gol, žal edinega slovenskega na tej tekmi.
Zelo pomemben je bil pristop k tekmi, ne le osebni, temveč celega moštva. In ko se zdaj po prespani noči in dopoldanskem treningu ozrem k naši igri, sem zadovoljen, da smo dolgo nadzorovali dogajanje na ledu. Seveda ne moreš biti nasmejan, ko ostaneš brez točk, a uresničili smo uvodni načrt o zbrani in disciplinirani predstavi. Zavedali smo se, kako pomembno je doseči vodilni gol, saj ti drugače na tej visoki ravni lov za tekmečevim vodstvom pobira preveč energije. To smo na tekmovanjih te ravni že večkrat spoznali.
Vse je bilo prav spodbudno, dokler Slovaki niso močno pritisnili v zadnjem delu – vas je takšen zasuk v njihovi igri presenetil?
Mislil sem si, da bodo poskusili s hitrejšo in bolj odločno igro spremeniti dogodke na ledu. Pripravili smo se na to, res pa nas je kar »presekal« njihov prvi gol, bil je kar malce srečen, sledil je spletu posebnih okoliščin. Žal se odtlej tekma ni več razpletala po naših željah.
Kako sicer kot napadalec doživljate številne spremembe v trojkah, ki se jih je selektor Matjaž Kopitar lotil za začetek že ob vaši virozi?
Tekmovanje skriva številne pasti in nepredvidljive zaplete, ob katerih mora pač strokovno vodstvo mešati cele peterke. Sam v tem sicer ne iščem izgovorov, saj se igralci med seboj dobro poznamo. Seveda pa napoči dan, ko ti ne gre, težko je takrat na hitro zasukati potek igre. Sam sem vesel svoje vloge v napadu z Anžetom Kopitarjem in Janom Muršakom, zdaj bi najraje videl, da nam do konca prvenstva ne bi bilo treba več spreminjati postave.
Kako ste sicer preživeli dan, ko za vas ni bilo tekme? Ste se po nesrečnem porazu dovolj umirili?
Pravzaprav si tekmovalni izzivi sledijo v tako zgoščenem ritmu, da niti ni časa za pretirano dolgo razpredanje o spodrsljajih. Na treningu smo se razdelili v dve delovni skupini, ob prostih popoldnevih se sami odločamo, kako in kaj. Sam se rad odpravim v mesto, posedim ob kavi, vsaj za hip misli uidejo proč od hokejske dvorane.
A pred vami je zdaj že nova visoka ovira. Finska ima po svojih dosežkih še večji ugled kot Slovaška – kako se boste lotili te tekme?
Res bomo imeli opravka z zelo močno ekipo. Ne glede na to, koliko imajo tu reprezentantov iz NHL, vedno znova zaradi svoje izjemne baze sestavijo zelo konkurenčno zasedbo. Veliko drsajo, so bojeviti, zelo premišljeno bomo morali igrati.
Kolikor vas poznamo, ne boste varčevali moči, četudi vas že dan pozneje čaka tekma z Norveško, kajne?
Ne, tu se moraš lotiti vsake tekme posebej zbrano. Če kakšno jemlješ z rezervo, si hitro kaznovan. Ne bi hotel, da bi se nam zgodilo kaj podobnega kot Nemcem, ki so s Kanadčani v Pragi izgubili z 0:10.
