Nekateri tekmeci še vedno podcenjujejo moč risov

Jan Urbas se je v udarnem napadu pridružil Anžetu Kopitarju in Janu Muršaku. Izid z OI predstavlja novi motiv.

Objavljeno
25. april 2015 01.06
Hokejski reprezentantje v pivnici Union. Ljubljana 20. april 2015.
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport

Ljubljana – Zgodba Jana Urbasa, novega soigralca v napadu Anžeta Kopitarja in Jana Muršaka, je podobna kot pri obeh asih. Nihče med to trojico si ni tlakoval poti k uveljavitvi na tujem prek profesionalnih moštev Jesenic in Olimpije. Najbolj znan hokejist s Cerkniškega jezera pa je ponosen, ko vadi skupaj z zvezdnikoma iz Los Angelesa in Moskve.

Postavni 26-letni napadalec (192 cm, 98 kg) je nazadnje igral v drugem kakovostnem klubskem razredu na Švedskem, pred tem je postal prvi hokejist iz Slovenije v dresu KAC iz Celovca, preizkušal se je tudi v najvišji nemški ligi. A prav posebna izkušnja zanj ostaja olimpijski turnir v Sočiju, ko se je slovenska izbrana vrsta uvrstila med najboljšo osmerico. Številni privrženci že sanjajo o novem podvigu, saj bodo z izjemo poškodovanega Davida Rodmana na Češkem zbrani vsi aduti slovenske vrste z OI, Urbas kakšnega posebnega bremena pri tem ne občuti.

»Ta uspeh ni obremenjujoč, predstavlja pa še poseben motiv, da bi se znova predstavili v lepi luči. Ključni cilj ostaja obstanek v družbi najboljših, na prizorišču bomo videli, kakšna bodo realna razmerja moči med moštvi. Marsikoga lahko presenetimo. In ne glede na to, da nas tekmeci že poznajo, verjamem, da nas vsaj nekateri še naprej malce podcenjujejo. Slovenija pač ni velika, naša baza igralcev je ozka,« se zaveda član prve peterke s Kopitarjem in z Muršakom ter branilcema Sabahudinom Kovačevičem in Alešem Kranjcem: »Anže in Jan sta že igrala skupaj na olimpijskem turnirju, takrat je bil z njima v napadu David Rodman. Zdaj si želim, da bi se s hokejistoma vrhunskega razreda kar najbolje uigral. Poskusil jima bom pomagati po najboljših močeh.«

Podobno kot drugi risi se v teh dneh dobro počuti. »Sleherni trening je živahen, ni dolgčasa. Ko si na daljših pripravah, tako kot zdaj pred prvenstvom, je vedno pomembno, da ni neštetih ponovitev posameznih vaj. Med seboj se prepletajo, dovolj je časa za ustrezno telesno pripravo kot tudi taktične podrobnosti,« je ob prvem oddihu po dopoldanskem treningu omenil Urbas. Podčrtal je tudi razveseljivo spoznanje o zdravstvenem biltenu, v katerem z izjemo že dolgo poškodovanega zapestja Davida Rodmana ni nevšečnosti. »Očitno smo igralci iz svojih klubov prišli dobro pripravljeni, zato je tudi nevarnost poškodb manjša. Tokrat sicer nisem bil med prvimi na pripravah, toda dejansko nisem občutil nikakršnih težav pri uigravanju,« je še omenil Kopitarjev in Muršakov soigralec v prvem reprezentančnem napadu in napovedal prihajajočo tekmo z Nemčijo, v sredo v Berlinu, kot zelo koristno: »Po tej bo namreč ravno še dovolj časa za sklepno podrobno pripravo na sobotni štart v Ostravi proti Belorusiji.«