Nove skrbi, a tudi vonj po starih časih

Jesenice – Sedanjega utripa v Gornjesavski dolini še ne gre primerjati s tistim pred leti, ko je dan hokejskega derbija med železarji in zmaji mineval v neučakanem odštevanju do večernega spektakla. A na Jesenicah se je voz le premaknil in drevišnji derbi za DP bi lahko prinesel tudi vonj po starih časih.

V sezoni, ko vodilno slovensko moštvo domala že od uvodnih preizkušenj tabori na dnu EBEL, na Jesenicah pa se soočajo z realnostjo INL, je državno prvenstvo zaenkrat na oddaljenem tiru pomembnosti in odmevnosti. A o dobrem obisku vsaj 2000 gledalcev razmišljajo v Podmežakli že za današnjo tekmo, ko bodo prebujenim navijačem ponudili nove pripomočke, jedro skupine Ultras bo praznovalo 10 let, prvi plošček pa bo na ledeni ploskvi vrgel skakalcev Peter Prevc, eden slovenskih junakov v izjemni olimpijski zgodbi, februarja letos v Sočiju.

Do tu vse lepo in prav, a kakšna bo vsebina – ne le drevi – na ledu, pa je seveda vprašanje (dolgoročne) prihodnosti. Za Jesenice je vsekakor pomembna vrnitev pokroviteljev, zlasti tradicionalnega največjega iz domačega kraja, Olimpija poskuša še naprej kljubovati vsem težavam, vztrajati v ostri konkurenci avstrijskega tekmovanja, razmišljati o novih odmevnih projektih, kot je bilo pozimi gostovanje v Sarajevu, leto prej pa ledni festival za Bežigradom.

A oba tabora se bojujeta s preživetjem in v sedanjem stanju zagotovo ne razkrivata kakovostnega bleska, ki bi dvorane doma in na tujem napolnil prav do vrha, na ledu pa razgrinjal naslednike imenitnih reprezentantov. Jesenice se veselijo današnjega večera in četudi bi jim zmaga vlila novih moči v projektu oživljanja svoje velike zgodbe, se morajo zavedati še kopice ovir. Potem ko so nekoč zapravili zaupanje vodilnih v EBEL, na seznamu upnikov pa so tudi ugledni hokejisti, je jasno, da prav preproste poti ni. Nekoč bi res mogoče Anže Kopitar – podobno kot Jaromir Jagr v svojem Kladnu na Češkem – lahko postal lastnik kluba, a v Podmežakli najprej morajo očistiti teren in zares pripraviti trdne temelje.

Tudi v Tivoliju zgodba ni kaj prida drugačna, saj morebitne ambiciozne načrte pogosto razjedajo grehi iz preteklosti. Oba tabora pa glede na svojo prepoznavnost lahko prispevata vsaj delček optimizma glede slovenske klubske scene. Danes bodo zmaji igrali brez večine svojih akterjev iz EBEL, podobno kot nekoč Jeseničani v DP, ko so kot sploh prvi tujci prestopili prag avstrijske lige. A Podmežakla bo vsaj za en večer spet ponudila podobo, s katero se je nekoč predstavljala iz tedna v teden. In navzočim razgrnila upanje, da hokejski zgodbi tu le še ni napočil konec.