Tiskane izdaje
Ljubljana – Resda sezona največjih atletskih, plavalnih in veslaških tekmovanj še odganja misli od ledenih ploskev, toda za hokejiste ni počitka. Obenem pa se tudi nadaljujejo skrbi po sezoni, ki je sicer po uspehih slovenski hokej ne bo pozabil, a obstaja tudi – žal – črna plat zgodbe. Jeseniške rešitve ni na obzorju, pri Olimpiji si ne upajo razgrinjati visokih ciljev.
Če bi se ozrli k zadnjim besedam Matjaža Seklja, že dolgo odločilnega moža pri vodenju ljubljanskega kluba, je povsem jasno, da izginja tudi nekoč njegova prepoznavna ambicioznost. Soočil se je pač z realnim stanjem, ko si moštvo brez zvezdnikov in kakovostnih tujcev preprosto ne more več privoščiti sanj o nastopu v finalu EBEL in iz tedna v teden vsaj delno polnih tivolskih tribunah. Tako je namreč prav športni direktor zmajev pred dnevi omenil, da uvrstitev v končnico ni več cilj moštva, kajpak pa bo to moralo garati za nabiranje točk in nenazadnje tudi »preživetje«.
Dolgovi zaradi bančnih posojil naraščajo, oglašajo se domači in tuji igralci, češ da zadeve iz preteklosti še zdaleč niso poravnane, nikdar ne bo povsem jasno, ali bi lahko obdržali tako trenerja Iva Jana kot tudi največji odkriti zadnje sezone, Miho Verliča in Kena Ograjenška. A podobne zgodbe je pisala že preteklost, ko so močni aduti odhajali na tuje; najboljši kajpak za precej večje denarje, drugi pa vsaj po redna plačila. Med slednjimi je tako tudi Žiga Pance, prvi ljubljenec ljubljanskega občinstva zadnjih let, ki seveda v italijanskem okolju, kjer je hokej v globoki senci številnih drugih panog, ne more obogateti, a je vsaj v zimskih mesecih ohranjal mir, nato pa še nove delodajalce navdušil z odločilnim golom za lovoriko Bolzana, prvega neavstrijskega moštva na vrhu EBEL.
A to se je – podobno kot Olimpija – znašlo na robu preživetja, le obstalo v tekmovanju in povrhu dočakalo še vizum za prenovljeno ligo prvakov. Petindvajsetletni Ljubljančan bo tudi v prihajajočih mesecih med aduti Bolzana, v zeleno-belem taboru pa so uresničili napoved in navzlic vsem težavam in obtožbam upnikov ostali v mikavni ligi s tekmeci iz Beljaka, Salzburga, Znojma, Bolzana itn.
Olimpija je zadrsala na tivolski led kot nekoč, v prvih dneh avgusta, in vsaj po tej plati ne bo ponovitve lanskih težav, ko je evropsko prvenstvo v košarki za dva meseca spremenilo moštvo zmajev v potujoči cirkus. In ker je Olimpija po nizu porazov na začetku sezone krepko zaostala, vrnitve k najboljšim ni bilo več. Pozneje se je Ivo Jan, zdaj trener v Gradcu, izkazal s temeljito zastavljenim delom in spoštovanjem pri moštvu, sprva je navdušil tudi člane izvršnega odbora ljubljanskega moštva, sledil pa je (pričakovani) kratek stik s Sekljem zaradi nespoštovanja pogodb in kopičenja dolgov …
Podobno kot mnogi ugibajo o prihodnosti Telemacha Olimpije, se tudi glede vloge dolgoletnega direktorja zbirajo številni vprašaji. Je res »večen«, bo dočakal tudi obravnavo na sodišču za neodgovorno poslovanje ali pa bo izplaval in kot pred leti razgrinjal visoke tekmovalne cilje s kakovostnejšimi okrepitvami od sedanjih? A obenem ima zdaj ljubljanski klub (končno!) vidnejšega in aktivnejšega predsednika – nekdanji hokejist in nato mednarodni sodnik Marko Popovič precej bolje pozna vse zakonitosti športa kot njegovi predhodniki. Njegov oče Janko je ostal zapisan kot izjemno uspešen funkcionar in obenem zanesenjak.
Značilnost zanesenjaštva naj bi krasila tudi novega Olimpijinega trenerja Fabiana Dahlema, prvega Nemca doslej na tivolski klopi, ki je že po prvih dneh priprav prinesel v slačilnico duh delavnosti in odgovornosti, brez podcenjevanja in predsodkov. Moštvo še ni do konca sestavljeno, prve tekme bodo že pokazale, kakšna je zeleno-bela realnost. Premiera sezone bo sicer ob koncu naslednjega tedna, ko bodo v Ljubljani gostovali Britanci, hokejisti Nottinghama.
