Siniša Uroševič, šport
Ljubljana – Hokejski zanesenjaki, ki obiskujejo tivolske tribune, kar ne morejo pozabiti odlične nedeljske Olimpijine predstave, vsekakor ene najkakovostnejših v tej sezoni. Toda po gladki zmagi s Salzburgom je že danes pred vrati novi izziv – na ljubljanskem ledu bo gostoval KAC.
Zanimivo pa je le, da Tivoli še zdaleč ne poka po šivih, četudi zeleno-bela vrsta na tako konkurenčni ravni že dolgo ni igrala. Pravzaprav sezona doslej vliva več upanja kot v tisti nepozabni premierni Olimpijini v EBEL, ko se je pomladi 2008 uvrstila celo v finale. A kakorkoli – takrat je tivolsko moštvo kazalo značilnosti navdiha, izkušenj, severnoameriške zmagovalne miselnosti ter predvsem neobremenjenosti, saj se v prvi sezoni nihče ni nadejal tako visokega poleta. Sledili so meseci vzponov in padcev, ta zima 2011/12 pa dejansko razkriva kontinuiteto všečnih predstav brez dolgotrajnih kriz, vdaj in preplaha. Kajpak gre za takšen scenarij obilo zaslug umirjenemu in obenem zagnanemu trenerju Hannuju Järvenpääju, a za častilce ljubljanskega hokeja je silno spodbuden tudi prodor doma vzgojenih igralcev.
Olimpija nikakor ni več odvisna zgolj od učinka tujih okrepitev, med katerimi kajpak ne gre prezreti deleža vratarja Jeana-Philippa Lamoureuxa kot tudi napadalca Johna Hughesa, vendar prav na zadnjo nedeljo, ko so zmaji prepričljiveje kot kdajkoli v EBEL odpravili Salzburg (5:1), je v polnem lesku zablestel domači val z bratoma Žigo in Erikom Pancetom, kapetanom Matejem Hočevarjem, v ostri ligaški konkurenci se iz tekme v tekmo vidneje uveljavlja Miha Verlič. Povrhu ljubljansko moštvo nastopa brez poškodovanega pomembnega aduta Aleša Mušiča, danes ne bo na ledu niti Igorja Cvetka in Anžeta Ropreta, vrnil se bo Boštjan Groznik.
Pred vrati pa je novi izziv, najzvestejše jedro dvatisočglave množice po navdušujoči igri s Salzburgom zdaj že odšteva ure do novega dvoboja za zgornjo polovico razpredelnice pred začetkom končnice (19. februarja) proti hokejistom najuspešnejšega avstrijskega hokejskega kluba, KAC iz Celovca. Na Koroškem so se veselili že 29 šampionskih lovorik, tudi pred to sezono, v kateri pa doslej niso posebej blesteli, so razgrnili visoke cilje.
»Nedvomno ima KAC vrhunske posameznike, ki se jim lahko zoperstavimo le s podobno predstavo na ravni nedeljske. Četudi v EBEL ni slabih moštev, pa bi bilo lepo, ko bi sklenili ligaški del na enem od prvih štirih mest, štartali v končnici na domačem ledu in poskusili preskočiti četrtfinalno oviro,« razmišlja Erik Pance, avtor poteze nedeljske tekme, silno natančnega strela pod prečko. Junak dvoboja je bil sicer trikratni strelec, njegov starejši brat Žiga, ki se je prav razveselil takšne učinkovitosti (»V EBEL še nikdar na eni tekmi nisem zabil tri gole.«) kot tudi odgovornosti moštva v obrambi ter glasne podpore s tribun: »Občinstvo je za nas kot dodatni igralec, seveda pa bi si želel, da bi imeli v prihodnje še več navijačev.« Dejansko si Olimpija ta čas zasluži pozornost tribun.
Na Jesenicah je zgodba drugačna, četudi po odmevnih besedah župana in klubskega podpredsednika Tomaža Toma Mencingerja v našem Ponedeljkovem pogovoru obeta uspešno prihodnost s premišljenim pristopom, trdnim proračunom in nadaljevanjem uspešnega poslanstva hokejsko zapriseženega kraja.
Le ta čas so železarji – pričakovano – oddaljeni od končnice, škoda pa je, da res spodbudne nedeljske predstave niso kronali s točko ali dvema. Toda namesto mreže so trikrat zadeli vratnico, tekmeci iz Beljaka so prav srečno zmago s 3:2 odnesli skozi Karavanški predor. Danes je pred Jeseničani gostovanje v Gradcu, pravzaprav pa je od samega izida pomembneje nadaljevati scenarij gradnje moštva in ohraniti bojevit značaj v boju s favoriti.