Po zadnjih dveh predstavah optimizem odganja slabo voljo

Ljubljana – Ko bi se podoba zadnjih dveh predstav Olimpijinih hokejistov prenesla na prihajajoči kvalifikacijski del sezone za uvrstitev v končnico EBEL, potem bi kar naenkrat novi val optimizma zamenjal zadržanost in slabo voljo. Zmaji bodo danes zadnjič igrali doma v tem uvodnem ligaškem delu, ob 19.30 proti Salzburgu.

Pred Olimpijo sta prav za konec maratona 44 preizkušenj dvoboja z morda celo udarnima kandidatoma za lovoriko – danes doma s Salzburgom in v nedeljo v Linzu. A popotnica k sklepnima predstavama uvodnega dela je glede na vse doživeto v sezoni že kar presenetljivo lepa: po tivolskem skalpu Bolzana so nato ljubljanski hokejisti na sredin večer ugnali še drugo moštvo zapored iz zgornje polovice razpredelnice, torej že neposrednega udeleženca končnice. V Innsbrucku so se gostje veselili po kazenskih strelih, njihove želje o prihodnosti pa so se prepletale po dveh plateh: da bi bili tako uspešni na ledu tudi v drugem delu tekmovanja (začel se bo v petek, 20. t. m.) ter da bi se v zaspani in še komaj prepoznavni hokejski Tivoli vrnilo ozračje, v kakršnem so uživali prav zdaj na Tirolskem.

Pa arena v Olimpijskem parku še zdaleč ne sodi med dobro obiskana in vroča prizorišča EBEL. Toda v okolju enega najlepših avstrijskih mest so se tako razveselili uvrstitve v končnico, da so po dolgih letih napolnili dvorano do vrha in zdaj prav vzneseno čakajo najprej na ta drugi del sezone, nato pa še posebej na izločilne boje.

Kajpak o slednjih sanjajo tudi v zeleno-beli slačilnici, teoretično so seveda prek drugega kvalifikacijskega dela dosegljivi, povrhu bodo takrat zmaji igrali s sebi bolj primerljivimi tekmeci. Salzburg, Vienna ali Linz pač tako na ledu kot tudi ob njem, torej na organizacijski ravni, so v tej ligi svet zase, najbližje trojici je KAC iz Celovca. Proti omenjenim ljubljansko moštvo na tekmah posebnega pomena realno ne bi imelo nikakršnih možnosti.

Tako pa ostaja upanje, seveda ob ponovitvi pristopa z zadnjih dveh predstav (blestel je denimo kapetan Aleš Mušič), da le ne bi bilo boja za končnico tako hitro konec kot pred enim letom. Tudi takrat so si namreč v tivolskem taboru obetali vzpon v drugem delu prvenstva, a upanja je bilo kmalu konec, sezono so nato rešili z lovoriko za domači naslov – zdaj že kar tolažilno, nekoč pa prav prestižno – ter napovedjo, da bo naslednjič več časa za pripravo na novo zimo. Toda zasuka ni bilo, še danes je v vodstvu kluba premalo aktivnosti in dinamike, predsednik Marko Popovič poklicno deluje v tujini, ostajajo dolgovi pri izplačilu dohodkov in dobaviteljih opreme.

Toda Olimpijo zdaj rešuje izjemna trma in želja po potrjevanju slačilnice, zato je tudi med tistimi najbolj vznesenimi privrženci še nekaj optimizma, da bi se to moštvo v šestčlanski konkurenci, torej skupini od 7. do 12. mesta, lahko celo resno vključilo v boj za enega od dveh vizumov končnice.