Ris iz pohorskega gozda pohrustal plen ob Donavi
Slovenija s trikratnim strelcem Miho Verličem čez Kazahstan, danes ob 16. uri še z Italijo.
Odpri galerijo
Miha Verlič, Jan Urbas in Boštjan Goličič.
Slovenski risi na drsalkah so si spet nabrusili kremplje, po madžarskem skalpu ugnali še Kazahstan in danes se bodo ob 16. uri za slovo od prvenstva udarili še z Italijo. Zmaga jih vodi k novemu športnemu vrhuncu, šampionatu najboljših reprezentanc, ki bo maja 2019 na Slovaškem.
Potem ko so risi svoj prvi dan D na prvenstvu uspešno prestali in z zmago proti vzneseni domači reprezentanci po dveh mrzlih prhah le oživeli, so se po dnevu tekmovalnega oddiha znašli pred novim izzivom. Na vrsti je bil boj za nov plen, tokrat proti kazahstanskim tekmecem, s katerimi so v preteklosti največkrat ostali praznih rok, nazadnje denimo v napetem neposrednem dvoboju odločitve za 1. mesto v skupini B pred devetimi leti v Vilniusu (1:2; Šivic).
Pozneje se je naša reprezentanca le vrnila k eliti, a tudi nenehno selila med dvema razredoma in potem ko se je pred enim letom po ponesrečeni pariški pustolovščini spet poslovila od najboljših, je bil pred prihodom v metropolo panonskega dela Evrope jasno začrtan cilj uvrstitve k izbrani druščini svetovnega hokeja. Toda začelo se je zatikati po spodrsljajih z Veliko Britanijo in Poljsko ...
Že uvod s Kazahstanom pa je po pričakovanju že od prvih minut razkrival, da bo pot k želenem cilju zahtevna in le za akterje jeklenih živcev – tako kot za čakajoče v popoldanski prometni konici na dveh večpasovnicah ob areni Laszla Pappa, prizorišču letošnjega prvenstva skupine B.
Moštvi sta bili enakovredni, odgovorni v svojih nalogah, prav veliko prostora nista prepuščali. »Vidite, kako je hokejska igra napredovala, zato zdaj v skupini B ni več izrazitih favoritov, tudi vratarji si privoščijo malo spodrsljajev,« je ugotavljal ob novinarski tribuni po uvodni tretjini Rudi Hiti, legendarni hokejist in slovenski selektor, ko je Slovenija prvič na SP skupine C, leta 1993 v Ljubljani, ugnala Kazahstan s 4:0.
Včeraj pa je zabila vodilni gol, in sicer v izvedbi sijajnega Mihe Verliča, učenca mariborske hokejske šole na Taboru, tik pod Pohorjem. Zadnjih dni zlepa ne bo pozabil: sodi med najvidnejše rise, obenem je podpisal novo pogodbo v Nemčiji. Toda Kazahstanci so še pokazali zobe in izid zasukali. In vnovič je samozavest soigralcem vlil kapetan Jan Urbas s pomembnim golom in pri priči spodbujanjem v slogu – zdaj pa pokažimo, kako močni smo!
Solze, znoj in kri je bilo treba pustiti v tem napornem lovu ob Donavi, Andrej Hebar in Robert Sabolič sta morala predčasno z ledu, slednji se je čez nekaj minut vrnil, ko je bilo jasno, da le ni staknil poškodbe kolena. Hebar? Pregled v bolnišnici je razkril zlom palca na desni roki, zato je zanj konec SP ... Luke Vidmarja pa zaradi težav v predelu prepone ni bilo v postavi.
Drugih dvajsetih minut je bilo najboljših slovenskih na tem prvenstvu, risi so končno – povrh obakrat – zadeli tudi z igralcem več ter prvič te dni v Budimpešti razgrnili podobo igre iz svojih najboljših časov. Zato je tudi 500 privržencev slovenske reprezentance rajalo. Ko pa si je prek junaka dneva Verliča naše moštvo še drugič priigralo dva gola prednosti, v tej zreli zadnji tretjini ni bilo več dvoma. Zmaga ne more uiti, končno pa tudi ne dolgo pričakovani nasmešek strokovnega štaba na klopi.
Kari Savolainen, selektor Slovenije: »Tako nenavadnega turnirja še nisem doživel, tudi takšnega stresa že dolgo ne. Fantom sem čestital za res lepo in zrelo predstavo, a jim takoj dejal, da je pred nami še ena zelo pomembna naloga.
Halim Mambitaliev, selektor Kazahstana: »Slovenija ima zelo močno moštvo, predvsem v nasprotnih napadih, kar je pokazala prav na tej tekmi in jo tako tudi dobila.«
Potem ko so risi svoj prvi dan D na prvenstvu uspešno prestali in z zmago proti vzneseni domači reprezentanci po dveh mrzlih prhah le oživeli, so se po dnevu tekmovalnega oddiha znašli pred novim izzivom. Na vrsti je bil boj za nov plen, tokrat proti kazahstanskim tekmecem, s katerimi so v preteklosti največkrat ostali praznih rok, nazadnje denimo v napetem neposrednem dvoboju odločitve za 1. mesto v skupini B pred devetimi leti v Vilniusu (1:2; Šivic).
Pozneje se je naša reprezentanca le vrnila k eliti, a tudi nenehno selila med dvema razredoma in potem ko se je pred enim letom po ponesrečeni pariški pustolovščini spet poslovila od najboljših, je bil pred prihodom v metropolo panonskega dela Evrope jasno začrtan cilj uvrstitve k izbrani druščini svetovnega hokeja. Toda začelo se je zatikati po spodrsljajih z Veliko Britanijo in Poljsko ...
Hiti: Skupina B je zelo močna
Že uvod s Kazahstanom pa je po pričakovanju že od prvih minut razkrival, da bo pot k želenem cilju zahtevna in le za akterje jeklenih živcev – tako kot za čakajoče v popoldanski prometni konici na dveh večpasovnicah ob areni Laszla Pappa, prizorišču letošnjega prvenstva skupine B.
Moštvi sta bili enakovredni, odgovorni v svojih nalogah, prav veliko prostora nista prepuščali. »Vidite, kako je hokejska igra napredovala, zato zdaj v skupini B ni več izrazitih favoritov, tudi vratarji si privoščijo malo spodrsljajev,« je ugotavljal ob novinarski tribuni po uvodni tretjini Rudi Hiti, legendarni hokejist in slovenski selektor, ko je Slovenija prvič na SP skupine C, leta 1993 v Ljubljani, ugnala Kazahstan s 4:0.
Včeraj pa je zabila vodilni gol, in sicer v izvedbi sijajnega Mihe Verliča, učenca mariborske hokejske šole na Taboru, tik pod Pohorjem. Zadnjih dni zlepa ne bo pozabil: sodi med najvidnejše rise, obenem je podpisal novo pogodbo v Nemčiji. Toda Kazahstanci so še pokazali zobe in izid zasukali. In vnovič je samozavest soigralcem vlil kapetan Jan Urbas s pomembnim golom in pri priči spodbujanjem v slogu – zdaj pa pokažimo, kako močni smo!
Konec prvenstva za Hebarja
Solze, znoj in kri je bilo treba pustiti v tem napornem lovu ob Donavi, Andrej Hebar in Robert Sabolič sta morala predčasno z ledu, slednji se je čez nekaj minut vrnil, ko je bilo jasno, da le ni staknil poškodbe kolena. Hebar? Pregled v bolnišnici je razkril zlom palca na desni roki, zato je zanj konec SP ... Luke Vidmarja pa zaradi težav v predelu prepone ni bilo v postavi.
Drugih dvajsetih minut je bilo najboljših slovenskih na tem prvenstvu, risi so končno – povrh obakrat – zadeli tudi z igralcem več ter prvič te dni v Budimpešti razgrnili podobo igre iz svojih najboljših časov. Zato je tudi 500 privržencev slovenske reprezentance rajalo. Ko pa si je prek junaka dneva Verliča naše moštvo še drugič priigralo dva gola prednosti, v tej zreli zadnji tretjini ni bilo več dvoma. Zmaga ne more uiti, končno pa tudi ne dolgo pričakovani nasmešek strokovnega štaba na klopi.
Kari Savolainen, selektor Slovenije: »Tako nenavadnega turnirja še nisem doživel, tudi takšnega stresa že dolgo ne. Fantom sem čestital za res lepo in zrelo predstavo, a jim takoj dejal, da je pred nami še ena zelo pomembna naloga.
Halim Mambitaliev, selektor Kazahstana: »Slovenija ima zelo močno moštvo, predvsem v nasprotnih napadih, kar je pokazala prav na tej tekmi in jo tako tudi dobila.«
