Risi vendarle ohranjajo nepopustljiv značaj

Ljubljana – Po uvodnem zboru slovenske hokejske reprezentance v sezoni po slovesu od svetovne elite in neuresničenem cilju na zadnjem prvenstvu si lahko akterji privoščijo miren spanec. Proti trem moštvom, ki jih čakajo tudi pomladi v boju za vrnitev k izbrani družbi, so trikrat zmagali in osvojili turnir na Poljskem.

Kot smo zapisali v prejšnjih dneh, je težko merodajno sklepati o moči posameznih moštev v tem novembrskem terminu, praviloma prvem za hokejske reprezentance po Evropi, saj se nato do pomladnih dni in takrat svetovnih prvenstev v različnih kakovostnih razredih marsikaj glede kadra spremeni. Slovenija je predstavila prenovljeno vrsto, ki jo je prvič v vlogi glavnega na klopi vodil Nik Zupančič, naslednik bivšega nadrejenega Matjaža Kopitarja, podobno gre zapisati tudi pri Avstrijcih, večnih tekmecev naših risov, da v teh dneh na Poljskem še zdaleč niso predstavili vseh svojih adutov. Najbolj ambiciozna je bila, kar je za takšen turnir povsem razumljivo, domača vrsta, Korejci pa so razgrnili svojo dinamično postavitev, vseeno pa je kakovost slovenske vrste na višji ravni in predvidoma bo tako tudi pomladi na SP. Tam se bodo za vrh in tako vrnitev med najboljše na svetu Zupančičevi izbranci poleg omenjenih treh borili še z Italijani in Japonci. Oboji so v teh dneh nastopili na latvijskem ledu in pričakovano na turnirju zaostali tako za domačo reprezentanco kot tudi Belorusijo.

A kakorkoli – iz novembrskega zornega kota je pri prvi oceni igre slovenske reprezentance najbolj pomembno, da je pri moštvu še naprej opazen moštveni in nepopustljiv duh. Nekateri mlajši, denimo Miha Štebih ali Jurij Repe, so poskusili kar najbolj opozoriti nase, vratarja Robert Kristan in Luka Gračnar sta zaklepala ključavnico kot nekoč, Žiga Jeglič je tudi tu potrdil, čemu ga v Bratislavi pri klubu tako cenijo, David Rodman pa pokazal, kako boleča je bila za slovensko vrsto njegova odsotnost na zadnjem prvenstvu na Češkem. Vse omenjene je Zupančič javno pohvalil, ob tem v oceni ob koncu turnirja za Delo ni pozabil omeniti tudi zelo vidnega deleža povratnika k izbrani vrsti Andreja Hebarja (nazadnje je bil med risi, ko gre za prvenstva, v Stožicah, aprila 2012), sploh pa je tako selektor v primerjavi s prejšnjim bolj podrobno tudi v medijih spregovoril o posameznikih. Nedvomno bo to nekaterim pomagalo pri krepitvi samozavesti, v primeru kritik pa se bodo najbrž poskusili zbrati, ne gre verjeti, da bi ob kakšni manj všečni opazki čutili osebno užaljenost.

Ko pa smo po vrnitvi iz Katowic včeraj o prvih vtisih pod vodstvom novega selektorja vprašali Andreja Tavžlja, na tem turnirju kapetana risov, nam je dejal: »Način dela je pravzaprav podoben, kot smo ga poznali doslej. A kdor pozna Nika kot igralca, hitro opazi, da se tudi v trenerski vlogi ni kaj prida spremenil. Pri nalogah je discipliniran in natančen, skupaj bomo zdaj poskusili poskrbeti za nadgradnjo doseženega v zadnjih letih.«

Naslednji zbor bo za slovenske reprezentante prihodnje leto pred februarskim turnirjem v Avstriji, kjer se bodo pomerili z gostitelji, Slovaki in Francozi. Poleg te lepe uvodne bere v Katowicah pa so spodbudne tudi vesti o okrevanju Roka Tičarja v Bratislavi in Jana Muršaka v Moskvi. Pred njima kot tudi Žigo Jegličem je v soboto velika predstava za točke KHL v razprodani areni slovaške metropole med Slovanom in CSKA. Marcel Rodman počiva po operaciji poškodovanega predela vratnih vretenc, pred nadaljevanjem EBEL pa je ljubljanski tabor razveselila novica o Niku Pemu, ki so ga izbrali najboljšega mladega igralca meseca v tem tekmovanju.

Izidi Slovenije na turnirju v Katowicah – Poljska 2:1 (0:0, 1:0, 1:1; Koblar, D. Rodman), Avstrija 5:1 (2:1, 1:0, 2:1; Jeglič 2, Ropret, Repe, Hebar), Koreja 4:1 (1:0, 1:1, 2:0; D. Rodman, Jeglič, Pesjak, Repe).

Končni vrstni red: Slovenija 9, Avstrija 5, Poljska 3, Koreja 1.