Tiskane izdaje
Zagreb – Odkar številni med poznavalci hokejske igre pri nas pogrešajo v domačih dvoranah spektakle, se pogosto tolažijo z obiski tekem na tujem. Tudi v Zagrebu, kjer zaenkrat še ohranjajo prestižno KHL, v kateri je nazadnje na ledeni ploskvi Doma športov nastopil tudi Rok Tičar, eden vodilnih risov.
Jeseničan, star 27 let, je eden predstavnikov izjemnega vala slovenskih hokejistov, ki so se najprej uveljavili pri domačem klubu – dokler je bil pač ta član EBEL, do pomladi 2012 –, nakar je začel pisati svojo pravljico na ledu v Nemčiji, Bratislavi in zdaj v Jekaterinburgu. Ni nikakršna skrivnost, da se je odločil za prestop v Rusijo iz slovaške metropole zaradi boljše ponudbe in nove želje po kakovostnem vzponu. V interni ruski konkurenci pač ni šale, zahtevnost priprav, vendarle neprimerljivih s srednjo Evropo, je spoznal v poletnem času, zdaj pa ne skriva, da se je pravzaprav bolje počutil pri Slovanu – mimogrede, tam je še vedno med vodilnimi aduti Tičarjev reprezentančni soigralec Žiga Jeglič – kot pri Avtomobilistu iz Jekaterinburga.
O tem je že pred dnevi spregovoril slovaškim novinarjem med gostovanjem sedanjega kluba v Bratislavi, zdaj je to potrdil še nam v zagrebškem večeru, ko je zanj stiskalo pesti precej domačih, prijateljev in drugih hokejskih navdušencev, večinoma z Gorenjske, a tudi iz drugih slovenskih regij. »Res je bilo drugače v bratislavski slačilnici, z dvajsetimi soigralci sem se imenitno ujel, se naučil slovaško, občutil ta moštveni duh. Zdaj je vendarle drugače,« nam je dejal in se ozrl tudi k zadnjim tednom, ko niti pri moštveni statistiki niti osebni ni šlo vse po željah. Resda se je s soigralci v Zagrebu veselil zmage z 2:0, vizuma za želeno končnico še ni. »Rok dobro dela, v svojih akcijah pa občuti premalo podpore pri soigralcih v napadu,« je poudaril Vladimir Krikunov, cenjeni ruski trener, nekoč uspešen trener pri nas (Jesenice, Celje, reprezentanca), zdaj prvi mož klopi moštva iz Jekaterinburga. Pogovor z njim bomo objavili v prihodnjih dneh.
Za Tičarjem je sicer tudi nastop na prestižnem Spenglerjevem pokalu v Davosu. »Toda turnirja se nismo lotili s tekmovalno vnemo, temveč smo mu pristopili kot pomembnemu delu priprav za nadaljevanje sezone,« nam je še dejal napadalec po tekmi, ki le ni bila tako spektakularna, kot jo ponavadi ponujajo gostovanja vodilnih moštev lige v Zagrebu – denimo CSKA, SKA, Dinamo Moskva, Magnitogorsk, Omsk. Temu primeren je bil tudi obisk, Dom športov ne poka več po šivih na tekmah najmočnejše hokejske lige v Evropi, četudi gre prav tu v povprečju še naprej za največje število gledalcev, okrog 4000, kar zadeva športne prireditve v Zagrebu.
A kako dolgo bo še trajala hokejska pravljica v naši soseščini, ni jasno. Medveščak realno niti ne more vštric s proračuni novodobnih bogatih klubov niti s tradicijo Bratislave, Moskve, Minska, Helsinkov. Širijo se napovedi o selitvi KHL v evropska velemesta, kjer se pretaka precej več denarja kot v Zagrebu, celo Medveščakovo licenco naj bi za to razširjeno tekmovanje odkupili v Londonu, tam sestavili novo moštvo, občutili podporo številnih bogatih Rusov z britanskega otoka. Sicer pa se je zagrebški klub že prijavil za novo sezono v EBEL, tako kot tudi vsi trenutni udeleženci. Seveda ostaja vprašanje, če bo na Hrvaškem dovolj denarja in konkurenčnih igralcev. Zgodbi iz Ljubljane in z Jesenic sta namreč zelo poučni …
