Slovenski hokejski as drsa na krilih nove pogodbe

Slovenski hokejist v NHL Anže Kopitar je znova najboljši igralec Los Angelesa.

Objavljeno
15. februar 2016 23.43
Sebastijan Kopušar, dopisnik
Sebastijan Kopušar, dopisnik
New York – Kralji iz Los Angelesa so pozabili na prejšnjo sezono, ko se jim po drugem Stanleyjevem pokalu ni uspelo uvrstiti niti v končnico. Na zahodu so četrto moštvo in krepko v vodstvu v svoji tihomorski skupini, veliko zaslug za to gre tudi Anžetu Kopitarju. To potrjuje nedavno sklenjena pogodba, po kateri bo za osemletno zvestobo Kraljem prejel 80 milijonov dolarjev.

So dolgotrajna pogajanja, ki so se vlekla tedne in so začela zbujati pozornost ameriških komentatorjev, kaj načela vaše živce ali ste bili prepričani, da se bodo končala tako dobro?

Po pravici povedano sem si res oddahnil. Mogoče sem bil na začetku preveč obremenjen in me je vse skupaj motilo. V drugi tretjini sezone pa sem to malo odmislil, sploh, ko mi je tudi igra bolj stekla in se nisem več toliko ubadal z vprašanjem, kako se bodo končala pogajanja.

Ste kdaj pomislili, da boste morali zapustiti LA in klub, kjer, kot ste dejali, se počutite kot doma?

V podzavesti sem pričakoval in upal, da bom ostal, tako da o kakšnem drugem mestu niti nisem razmišljal. Šport je sicer tudi posel in je mogoče vse, a se je k sreči dobro končalo.

Ste fante potem peljali na dobro večerjo?

Ne, nisem jih peljal na večerjo, sem pa nekaj prispeval v ... našo ekipno blagajno. Lepo smo se imel na nekem dogodku.

Ameriški novinarski kolegi še vedno ponavljajo, kakšen »fejst fant« ste. Kako ob statusu hokejskega superzvezdnika ohranite to prizemljenost?

Vsak profesionalni športnik ve, kje ima korenine in od kod je prišel. Verjamem, da veliko igralcev in športnikov razmišlja tako ... Ko enkrat uspeš, je ena glavnih nalog, da ostaneš tak, kot si bil prej. Ker če se ti, po domače povedano, dvigne nos, se sreča lahko hitro obrne. Bolje je, da ostaneš tak, kot si, in greš naprej skozi življenje.

Ste prvi igralec moštva po številu zbranih točk, pravite sicer, da to ni pomembno, ampak koliko je še rezerve do tiste najboljše forme?

Nekaj je je še zagotovo. Čeprav ni pomembno, na katerem mestu sem po številu točk. Letos mi je po nekoliko slabšem začetku steklo, upam samo, da bo šlo tako naprej.

Tudi igra moštva je letos dobra, tako da verjetno ne bo strahov z uvrstitvijo v končnico?

Zdaj nam gre res kar dobro, vemo pa, da je pot do same končnice še dolga. Naš cilj je končati redni del sezone brez kakršnegakoli stresa v začetku aprila. Že kakšen teden prej si želimo zagotoviti končnico, ne pa, da bi se tresli, ali nam bo uspelo ali ne. To gostovanje bo zelo pomembno, treba bo mleti iz tekme v tekmo in osvajati točke.

Najdaljše gostovanje sezone je še malo težje, odkar imate Nežo?

Na srečo je tehnologija s facetimi, skypi in podobnimi pripomočki toliko napredovala, da smo vsak dan povezani, tako da vsaj vidim Ines in Nežo, če že nismo skupaj.

Nocoj (pogovor je potekal po drugi tekmi v New Yorku) vas je gledal tudi oče Matjaž. Verjetno vas bo pohvalil ...

Upajmo... (smeh).