Tiskane izdaje
Celovec – V metropolo avstrijske Koroške so se v sobotnem popoldnevu vrnili spomini na nepozabne dni nogometnega evropskega prvenstva, junija 2008. Le da so bile tokrat kače prevoznih sredstev in pešcev pred štadionom sredi zime. VSV se je s Klemnom Pretnarjem na nevsakdanji hokejski tekmi veselil zmage nad Rodmanovim KAC.
Zimska klasika, torej tekma na prostem po severnoameriškem vzoru obujanja spominov na začetke hokejske igre, v Avstriji ni prav pogosto na sporedu. Pravzaprav so jo zdaj v EBEL pripravili šele drugič, tudi tokrat – tako kot pred petimi leti – jo je gostil celovški nogometni štadion. Načrtujejo, da bi bilo naslednje prizorišče v Salzburgu, a ker tam hokej nima tradicije in tako zvestih navijačev kot na Koroškem, štadiona za 30.000 gledalcev predvidoma ne bi napolnili niti do tretjine, zato bi podobno zimsko klasiko kot nazadnje v Ljubljani pripravili na enem od mestnih trgov.
V Celovcu pa je zgodba drugačna in med tistimi srečneži na ledu, ki so uživali v imenitnem dogodku, sta bila tudi slovenska reprezentanta Marcel Rodman, napadalec domačega moštva, in Klemen Pretnar, branilec gostov iz Beljaka. Slednji si bo dan ob navzočnosti 29.700 gledalcev ohranil v lepšem spominu, saj je njegovo moštvo zmagalo, se utrdilo v zgornji polovici lestvice EBEL, kriza Celovčanov pa je iz tedna v teden bolj boleča …
»Hitro sem spoznal, da je na Koroškem tako kot pri nas, ko sem nastopal v jeseniškem dresu proti Olimpiji. Za navijače zmaga v derbiju šteje največ! Tudi če si zadnji na lestvici, pa premagaš lokalnega tekmeca, so privrženci takoj zadovoljni,« je po uspehu s 4:1, h kateremu je prispeval podajo za prvi gol, poudaril slovenski reprezentančni branilec. Kajpak je užival kot udeleženec nevsakdanjega spektakla: »Enkrat ali dvakrat v življenju doživiš takšno tekmo. Peščica soigralcev je nastopila že na celovški klasiki pred petimi leti, a večina je tokrat prvič igrala tekmo za točke EBEL na prostem. Seveda je ne glede na prizorišče za naše moštvo najpomembnejša zmaga, saj smo si za cilj začrtali uvrstitev med zgornjih šest moštev z že zagotovljenim vizumom za končnico.«
Slovenskemu reprezentantu, staremu 28 let, pripada med beljaškimi branilci ena od vodilnih vlog, tudi na tem derbiju je bil pogosto na ledu. »Resda pa igramo drugače kot v prejšnji sezoni, zato sem doslej zbral manj točk, a moštveno smo uspešni, kar je zelo pomembno,« omeni ter doda, da ni bilo čutiti prav nikakršne živčnosti, ko se je po drugi tretjini tekme zataknilo s pripravo ledu ob vrtanju lukenj za vrata: »To sem nekoč doživljal v Kranju, ko se je predrla cev, potem pa je bilo treba preprečiti pretiran dotok vode na ledeno ploskev. V Celovcu so to sijajno uredili, kar glede na vložek (proračun dogodka 870.000 evrov, o. p.) ni presenetljivo. V slačilnici pa smo bili nenehno sproščeni, si v tem daljšem premoru skuhali kavo in se tudi zabavali …«
A nekdanji jeseniški kapetan se še prav posebej dobro počuti med slovenskimi reprezentanti. V tej sezoni še ni igral za izbrano vrsto, zato bi se zelo razveselil vabila za februarski turnir na Dunaju. »Med risi je bilo vedno prav posebno ozračje, a od tistega kvalifikacijskega turnirja za OI pred dvema letoma smo še bolj povezani med seboj. Zato tudi že težko čakamo majsko svetovno prvenstvo na Češkem, lotili se ga bomo zelo ambiciozno,« je še dejal pred včerajšnjim prostim dnevom. Izkoristil ga je za obisk domačih krajev: »Na Koroškem mi je res lepo, toda sleherna vrnitev domov privabi dobro voljo …«
