The trouble makers

Hokej je panoga, s katero se ukvarjajo tudi invalidi. Slovenija premore tudi državno reprezentanco v hokeju na električnih vozičkih.

Objavljeno
30. april 2016 19.03
Drago Perko
Drago Perko

Zadnji dnevi so v Sloveniji v znamenju hokeja in navijanja za našo reprezentanco, ki se na Poljskem bori za vrnitev v elitni razred. Hokej pa je panoga, s katero se ukvarjajo tudi invalidi. Prvi koraki so bili storjeni v Kamniku, kjer so se zbrali mladi, ki so se šolali v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje. Od prvotne zasedbe so ostali štirje člani. Ko so zapustili center, so ustanovili ekipo The Trouble Makers, ki deluje pod okriljem Društva distrofikov Slovenije. Slovenija premore tudi državno reprezentanco, ki je pred štirimi leti nastopila na evropskem prvenstvu in morala na Finskem po vrsti priznati premoč Nemčiji (1:12), Italiji (0:16), Finski (1:7), Danski (2:9) in Švici (4:10).

Poškodbe mišic

S hokejem na električnih vozičkih se ukvarjajo predvsem posamezniki z distrofijo. To je živčno-mišično obolenje, ki je dedno, kronično, degenerativno in progresivno. V težjih primerih poteka postopno in nezadržno propadanje mišičnih vlaken, kar privede do delne ali popolne ohromelosti določenih mišičnih skupin, posledično do vse večjih težav pri gibanju. Od leta 2006 je s to športno panogo tesno povezan Damir Bakonič, ki je pred desetimi leti diplomiral iz floorballa, ene od različic dvoranskega hokeja, ki je precej blizu tudi športni panogi invalidov. »Ekipa in reprezentanca sta potrebovali trenerja. Igralci so se obrnili name in me prosili, če bi pomagal. To je bil zame velik izziv, ki sem ga z veseljem sprejel,« pojasni Bakonič in nadaljuje: »Lepo so me sprejeli, delo z ekipo pa je velika pozitivna izkušnja zame.« Slovenija nima slabe reprezentance, žal pa premalo denarja za nakup kakovostnih vozičkov. »Stroški nas tepejo. Če nimaš konkurenčne opreme, si takoj v zaostanku,« opozarja Bakonič. Dober tekmovalni voziček stane med 10.000 in 15.000 evrov, nekateri igralci financirajo nakup kar sami. »Ni vseeno, kakšen voziček imaš. Najdražja je elektronika, ki omogoča pospeške. Dražji je voziček, boljši so pospeški,« pojasni Damir in doda, da je hitrost vozičkov omejena na 15 km/h. Ob vozičku mora imeti igralec še palico, ki stane največ 30 evrov. Prav (klubska) ekipa, katere trener je Bakonič, daje tudi reprezentanco. Enkrat na teden skupaj trenirajo; saj bi večkrat, pa nimajo termina, za nameček svoje doda tudi usklajevanje. Igralci radi prihajajo na treninge, ker gre v prvi vrsti za druženje. Igranje hokeja jim služi tudi za samodokazovanje. Prav hokej na električnih vozičkih je za distrofike zavoljo zdravstvenih težav tudi edini moštveni šport, s katerim se lahko ukvarjajo.

Od štiri do ena

Če bi opisovali to športno panogo, bi lahko mirne vesti zapisali, da gre za križanca med hokejem na travi, dvoranskim hokejem in rokometom. »Menim, da se bo v prihodnje razvijal še bolj v smeri floorballa,« napoveduje Bakonič. Igralci so glede na svoj hendikep tudi ovrednoteni. Najboljši – ti so vredni po štiri točke – so vešči dobrega vodenja in strela. V drugem razredu so igralci s tremi točkami, ki že premorejo manj moči, omejen je tudi radij njihovega gibanja. Z dvema točkama se vrednoti igralce s slabotnim strelom, palice pa imajo celo pritrjene na roko. Hokejisti z eno točko imajo namesto palice poseben križ, ki jim v prvi vrsti omogoča blokado tekmečih strelov. Hokej se igra na igrišču velikosti 26 x 16 m, teren pa je obdan z ogrado višine 20 cm. Tekma traja dvakrat po 20 minut, v polju pa je po pet igralcev (vključno z vratarjem) vsake ekipe. Nad dogajanjem bdita dva sodnika, ki red in disciplino zagotavljata tudi s kartoni. Zeleni pomeni javni opomin, rumeni kazen dveh minut, tri izključitve pa prinesejo rdeči karton in diskvalifikacijo. Slovenija se lahko pohvali, da ima priznanega mednarodnega sodnika Davoja Matijaševiča, ki vodi sodniški komite pri mednarodni zvezi za hokej na električnih vozičkih.

Vabijo nove člane

Reprezentanca se meri na svetovnih in evropskih prvenstvih, ki so na vsaki dve leti. Lani je bilo svetovno, letos bo evropsko. Žal brez Slovenije. Na prvenstvo stare celine se uvrsti po osem najboljših ekip z lestvice, Slovenija je ta čas deveta ekipa v Evropi. »Radi bi našli še kakšnega igralca. Zdaj smo omejeni na tiste iz Ljubljane ali okolice. Včasih smo imeli boljši pregled nad potencialnimi kandidati, saj so se vsi šolali ali v Vipavi ali v Kamniku. Ker je danes večina mladih integrirana v šolski sistem, izgubljamo tudi pregled nad igralci,« pripoveduje Bakonič, da je s kadrom težava. Svoj čas so imeli v svoji ekipi tudi dekle. Branka Petrak je bila dobra igralka, ki pa se je žal poškodovala pri igranju košarke. Svojo aktivno športno pot je končala. Ko govorimo o slovenski izbrani vrsti, se vse vrti okoli trojice Marjan Mežnar, Matjaž Bartol, Gregor Jerič. »Igram že dve leti,« pa nam pove Jakob Škantelj. »Navdušila me je dinamika tega športa, ves čas moraš biti aktiven in pozoren,« nadaljuje Jakob, vesel, ker se panoga razvija. V ekipi je Škantelj tisti, ki igra s posebnim križem, druge roke pa sploh nima aktivne. »Kar je treba, moram blokirati,« pojasni svojo vlogo v obrambi, v napadu pa je zadolžen za kakovostno postavljanje blokad, da napadalci lažje pridejo do neoviranega strela.

Sloveniji 6. mesto

Slovenija je februarja nastopila na turnirju v Lignanu, kjer so igrale najboljše evropske ekipe, tekmovanje pa jim je služilo kot priprava na julijsko EP. Zmagali so Finci, Slovenija pa je z Nemci izgubila dvoboj za 5. mesto. »Rezultatsko je turnir morda neuspešen, predvsem zaradi dveh visokih porazov v prvem delu. V tekmi za 5. mesto so se reprezentanti z borbeno in domiselno igro končno pokazali v pravi luči,« je ocenil selektor.

Mednarodna liga

Slovenija bi rada zaigrala tudi v hokej na ledu. Nad tem projektom bdi Gal Jakič, ki je prek Zveze za šport invalidov Slovenije Paraolimpijski komite že lani naslovil prošnjo na mednarodni paraolimpijski komite. Le-ta v sodelovanju s podjetjem Otto Bock omogoča enoletno izposojo opreme! Odgovora še ni, čeprav jih Jakič na vsaj nekaj mesecev opomni. K projektu razvoja hokeja na ledu pa sta svoje že dodala tudi HK Slavija in Hokejska zveza Slovenije. Slavija bo sofinancirala trenerja reprezentance, hokejska zveza pa se je zavezala, da bodo vse na novo zgrajene dvorane primerne in prijazne tudi invalidom. Hokej na ledu je precej razvit v naši regiji. Hrvati so izkoristili navdušenje ob rezultatih zagrebškega Medveščaka. Aktivni so tudi Italijani in Avstrijci. Prav severni sosedje premorejo dve ekipi – na Dunaju in v Gradcu –, glavni financer pa je oče avstrijskega igralca v NHL Thomasa Vaneka. Zavoljo zanimanja za hokej v soseski in skorajšnji ustanovitvi slovenske ekipe je precej realna ideja tudi medsebojno sodelovanje po načelih mednarodne lige INL.