Trinajst let čakanja do današnjega velikega večera

Finalni par končnice za Stanleyjev pokal, v hokejskem svetu najbolj cenjene lovorike, preseneča tako poznavalce kot tudi tiste, ki le površno spremljajo severnoameriški utrip na ledu. Washington in Las Vegas sta znana po marsičem, a po hokeju ne kaj prida. Res pa je, da v metropoli ZDA že 13 let igra ruski as Aleksandr Ovečkin, ki je le dočakal nastop v velikem finalu.
Siniša Uroševič
Hokejisti moštva Washington Capitals so bili nazadnje v sklepnem dvoboju za Stanleyjev pokal pred natanko dvema desetletjema, izgubili so v seriji proti Detroitu z 0:4, vzneseni trinajstletnik pa je takrat v cenjeni hokejski šoli moskovskega Dinama sanjal o veliki športni poti, a prezgodaj je bilo še za napovedi, kam ga bodo odnesli izjemni športni geni mame Tatjane, dvakrat zlate olimpijke s košarkarsko reprezentanco, in očeta Mihaila, nekoč nogometaša.
Trenerji so si bili kmalu na jasnem: Aleksandr bo nadaljeval po poti slovitih predhodnikov, ki so se iz ruskih aren selili v NHL. V Washingtonu je hitro postal zvezdnik št. 1, dresi z njegovim imenom so že več kot desetletje najbolj vroča roba v klubski prodajalni. O tem, da pri klubu, ki doslej še ni osvojil Stanleyjevega pokala, uživa, ni dvomov, z dolgoročno pogodbo dobrih desetih milijonov dolarjev na sezono je že dolgo med najbolj plačanimi akterji v NHL, res pa je tudi, da je pri svojih 33 letih močno pogreša dve nagradi – zlato olimpijsko kolajno in naslov prvakov v najmočnejši ligi na ledu.

Močna vez z domovino

Prvo si je silno želel pred štirimi leti v domovini, pa se je ruski načrt sredi Sočija sesul že v četrtfinalu proti Fincem kot hišica iz kart, nazadnje – februarja letos v Koreji, ko so se rojaki vendarle veselili olimpijske zmage – pa ga tako kot drugih igralcev iz NHL ni bilo med navzočimi. Sam sicer ohranja izjemni patriotizem, ob sleherni priložnosti nastopi za reprezentanco, poleti se rad vrača domov, ohranja simpatije do ruskih deklet. Dolgo je bil skupaj s teniško igralko Marijo Kirilenko, zdaj je dve leti oženjen s temnolaso manekenko Anastasijo Šubsko, sicer hčerko znane ruske igralke Vere Glagoleve.
Nad olimpijskim zmagoslavjem še ni obupal, verjame, da bo čez štiri leta le dočakal novo priložnost, Stanleyjevemu pokalu pa je zdaj bližje kot kadarkoli doslej. Njegov Washington se je po sedmih tekmah konferenčnega finala proti Tampi le uvrstil v sklepni dvoboj sezone, ki ga bo v seriji na štiri zmage začel nocoj proti ligaškim novincem iz Las Vegasa. Seveda ne enemu ne drugemu moštvu pred sezono niso pripisovali favoriziranih vlog, res pa je, da v Washingtonu že zavoljo navzočnosti Ovečkina vedno znova sanjajo o Stanleyjevem pokalu.
In potem, ko je ta igralec zbral natanko 1003 tekme v rednem delu sezone ter 116 doslej v končnici, je končno dočakal ta veliki dan s štartom v velikem finalu. »Dela še nismo dokončali. Če smo že tako dolgo čakali ta trenutek, gremo zdaj po lovoriko,« je dejal Rus v pričakovanju današnjega začetka serije in svojega velikega mejnika na pisani športni poti.