Uganke za zadnje dni pred štartom

Na Jesenicah še ni želenega opaznega vzpona, v Ljubljani ni denarne injekcije.

Objavljeno
12. september 2016 01.54
Hokej Olimpija-Acroni Jesenice. Na Jesenicah9.8.2016[šport.hokej]
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič

Jesenice – Ni prav veliko tekem na Slovenskem, ki bi med dvema domačima kluboma v večeru zgolj pripravljalnega značaja privabile na tribuno skoraj dva tisoč navzočih. In tisti, ki so si ogledali uvodni hokejski dvoboj sezone med Jesenicami in Olimpijo (0:1), so si bili hitro na jasnem: ne gre za kakovost reprezentančne ravni, a obenem prestiž in izenačenost ostajata.

Moštvi po jutrišnji povratni pripravljalni tekmi v Tivoliju tudi v tej sezoni do domače končnice in morda še vmes pokalnega tekmovanja ne bosta več igrali med seboj, saj bosta vnovič nastopali v različnih ligah. Olimpija vztraja po svoji poti v EBEL, Jesenice so zdaj kot edini slovenski klub vstopile v oživljeno alpsko ligo. Slednja bo ostala v našem hokejskem arhivu zapisana kot sploh prvo mednarodno klubsko tekmovanje v samostojnosti, septembra 1991 je združevalo elito ledenih ploskev Avstrije, Italije in Slovenije. Zdaj je ustroj malce drugačen – najboljši iz severne soseščine igrajo v svojem razširjenem prvenstvu (EBEL), alpska liga (AHL) je vmesna stopnja železarjev na poti tako želene vrnitve na to najvišjo regionalno raven. Na tem zemljevidu Jesenic ni od jeseni 2012, nekdanji profesionalni klub je propadel, novonastali zdaj poskuša nadaljevati izjemno tradicijo kraja. O priljubljenosti hokeja v Gornjesavski dolini še naprej ne gre dvomiti, petkova predstava je postregla z lepo podobo na tribunah, vendar pa reprezentančnih naslednikov najvišje ravni ne bo, dokler ne bo udarnega moštva v najbolj cenjenem klubskem tekmovanju.

Kajti tudi pri sedanji postavi železarjev je navzlic strokovnemu vodenju uspešnega selektorja Nika Zupančiča povsem jasno, da mojstrov, kot so jih v Podmežakli imeli na ledu v svojih sezonah EBEL, zdaj ni. Za dolgoročno prihodnost zaskrbljenost ponuja tudi spoznanje, da je za Jeseničani sezona, v kateri niti v enem starostnem razredu niso osvojili naslova državnih prvakov.

Tako tudi trener v svojem prepoznavnem umirjenem slogu noče razgrinjati (pretiranega) optimizma, četudi bi navijači to radi slišali in že razmišljali o novem vzponu hokeja v železarskem mestu. Petkova tekma z Olimpijo je iz domačega kota razkrila pomankljivosti tako pri branjenju kot tudi pred vrati tekmeca, ritem igre in ustvarjalnost sta bila že na prav spodobni ravni. Še vidneje pa sta udarila sinoči v Celovcu, ko so Jeseničani odpihnili podružnično moštvo KAC, sicer svojega tekmeca v AHL, kar z 9:1 (Čimžar, Sotlar po 2, Di Casimiro, Cerkovnik, Kalan, Magovac, Jezovšek).

Pri ljubljanskem moštvu vstopajo v teden uradnega začetka nove prvenstvene sezone z mešanimi občutki. Zasedba je krepko prenovljena, pripravljalne tekme, vključno z zadnjim petkovim derbijem, razkrivajo, da imajo v Tivoliju že tradicionalno zanesljivega moža v vratih, tokrat 29-letnega Američana Jefa Frezeeja. Novih obrazov, tudi tujih, je precej, jutrišnja povratna tekma z železarji bi morda lahko razrešila še kakšno uganko, še bolj bo podoba nove Olimpije vidna v petek na premieri sezone EBEL, ko bo v Ljubljani gostovalo beljaško moštvo. Načrte prihodnosti pa kroji denar. Zatika se močno. Že z novo pogodbo za kapetana Aleša Mušiča, sredstev ni še za nekatere zadeve. Predsednik Marko Popovič je vendarle pričakoval vidnejši odziv pokroviteljev za tekmovanje najvišje regionalni ravni. Tako pa klub ostaja na robu nevarnega prepada brez realnih možnosti za bolj vidno mesto na lestvici EBEL kot v zadnjih štirih sezonah.