Uživa v Celovcu, veseli se Bleda

Celovec – Če je Olimpija s proračunom 600.000 evrov za sezono spet na dnu lestvice EBEL, poznavalcev to ne preseneča, drugače je, ko ne gre vse po načrtih celovškemu klubu. Ta je resda proračun s prejšnjih šestih milijonov zmanjšal za 30 odstotkov, vseeno pa cilji ostajajo visoki. To občuti tudi Žiga Pance, letošnja slovenskega okrepitev pri KAC.

Vrsto let je veljalo nenapisano pravilo, da – ne glede na vso kakovost – slovenski hokejist ne more igrati za KAC. Politična zgodba je imela namreč v koroški metropoli poseben pomen, slovenščine je bilo le za vzorec. Drugače je bilo, denimo, v precej bolj odprtem Beljaku. Toda časi so se spremenili, po Marcelu Rodmanu in Janu Urbasu so k 30-kratnim avstrijskim prvakom pripeljali še dva risa: prej omenjena sta zdaj drugje, v Dresdnu (Rodman) in Beljaku (Urbas), med ljubljenci navijačev celovških rdeče-belih sta v tej sezoni Ljubljančan Žiga Pance in Mariborčan Mitja Robar.

Slednjega v zadnjem dvojčku zaporednih tekem proti Olimpiji ni bilo, moral je počivati zaradi kazni po prekršku na koroškem derbiju proti Beljačanom. Pancetu pa je pripadla vidna vloga, tudi v odločilnih trenutkih. KAC sicer prav posebej ni blestel, vseeno pa je zmago v lokalnem dvoboju nato ovrednotil še s pričakovanima uspehoma proti ljubljanskemu moštvu. »Pa ni bilo tako preprosto, kot se je morda komu zdelo na tribunah. Z Olimpijo je vedno znova težko igrati. Resda pri mojem klubu iz domovine stanje nikakor ni rožnato, a borbenost igralcev je na visoki ravni. Ne moreš jih kar tako ugnati. In ko pomisliš, da niti na tekmi v Ljubljani niti nato tri dni pozneje v Celovcu ni bilo prav polnih tribun, se pojavijo še neizogibne težave motivacije,« poudari napadalec, ki si je lepo priboril svoje mesto pri ambicioznem klubu: »Tudi ko sem nazadnje igral pri beljaškem moštvu, ali pa pred tem za Bolzano, sem užival v urejenih razmerah. Vendar pa je tu vse skupaj še na višji ravni. Pri KAC je res tako, da igralci razmišljamo le o svojih nalogah na ledu.« Tudi drugače v glavnem mestu Koroške, kjer je blizu 100.000 prebivalcev, uživa, prosti čas pač od letošnjega poletja s spremljevalko namenjata predvsem hčerki. »Če pomislim, da bivamo le pet ali šest minut hoje od glavnega trga, je kar škoda ne izkoristiti lepega sprehoda. Čudovito je tudi ob Vrbskem jezeru, res se nad bivanjem v Celovcu in igranjem pri uglednem klubu ne morem pritoževati,« se je nasmehnil slovenski reprezentant, ki pa obenem že težko čaka na prihajajoči zbor risov, prihodnji teden na Bledu.

Izbranci selektorja Nika Zupančiča se bodo po imenitnih septembrskih olimpijskih kvalifikacijah v Minsku prvič spet zbrali skupaj, preizkušnje na blejskem turnirju proti reprezentancam Belorusije, Danske in Latvije bodo predvidoma na visoki ravni. »Že tako bo lepo videti znane obraze iz reprezentančne slačilnice. Vedno znova se drug drugega razveselimo, ta naš moštveni duh je res poseben,« pravi in se v hipu ozre tudi k pripravljalnim tekmam: »Kolikor vem, se bo zbralo naše jedro dolgoletnih reprezentantov, nasproti nam bodo stale redne članice najvišjega svetovnega razreda. Tako bo pred nami že zdaj pomemben test naše konkurenčnosti v pripravah za svetovno prvenstvo.« Pance je veselo razpredal tako o svojem novem klubu kot tudi slovenski izbrani vrsti, namrščil se je le, ko smo mu omenili Olimpijo: »Že dolga leta je v težavah, tu pač ne odkrivamo ničesar novega. A želim si le, da bi bili fantje, ki jih večinoma dobro poznam, za svoje delo tudi ustrezno plačani.« Toda ta zgodba je že bolj zapletena. Nova sezona se je namreč komaj dobro začela, pa se je pri izplačilu drugega mesečnega dohodka pred dnevi v Tivoliju že zataknilo …