V Sočiju je bilo lepo, zato bi rad spet doživel OI

Naš hokejski as Anže Kopitar je poleti izjemoma vadil tudi s soigralci v Los Angelesu. Veseli se premiere s Poljsko.

Objavljeno
27. avgust 2016 01.20
Trening hokejske reprezentance.Anže Kopitar na treningu. Na Bledu 24.8.2016[Anže Kopitar.hokej.trening]
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Bled – Ponavadi je Anže Kopitar, eden vodilnih zvezdnikov slovenskega športa, svoj rojstni dan, 24. avgusta, praznoval v domovini, nato pa je hitro odšel v Severno Ameriko novim izzivom naproti. Pred tremi dnevi je upihnil 29 svečk, a zaenkrat ostaja na stari celini. Pred njim je novo veliko reprezentančno poglavje, nastop v olimpijskih kvalifikacijah.

Na finalnem turnirju štirih reprezentanc za uvrstitev na največji dogodek zimskega športa je naš as iz NHL že nastopil. Takrat, februarja 2005 v Rigi, je bila pred njim izjemna športna pot, a žarometov severnoameriških aren še ni okusil. Sloveniji se navzlic konkurenčnim predstavam niso uresničile sanje, v olimpijski Torino je s tega turnirja odšla gostiteljica Latvija. »Uf, to so pa oddaljeni časi. Resda sem bil takrat pri reprezentanci, a da bi zdaj govoril o kakšnih izkušnjah, bi bilo res pretirano,« se je odkrito – kot ponavadi – ozrl k preteklosti kapetan Los Angelesa, ob tistem nastopu v latvijski metropoli še pri švedskih učiteljih hokejske igre, od koder si je nato poldrugo leto pozneje, jeseni 2006, utrl pot v svet severnoameriške hokejske elite. Tako je tudi razumljivo, da ga odtlej ni bilo več med udeleženci olimpijskih kvalifikacij, saj so bile te vedno znova v februarju, ko je onstran Atlantika na ledenih ploskvah sila živahno.

Z občudovanjem je zaploskal izbranim slovenskim hokejistom, ki so si z zmago na turnirju na Danskem priigrali vizum za olimpijske igre v Sočiju, kjer je pozneje na ledu in ob njem tako užival, da je po slovesu risov v četrtfinalu, najvidnejšem dosežku slovenskega hokeja v samostojnosti, dejal, da bi rad še kdaj nastopil z risom na prsih na tem prestižnem turnirju. Povrhu pa so pri mednarodni zvezi v sodelovanju z vodstvom NHL premaknili termin kvalifikacij iz zimskega časa na prve septembrske dni, tako da pri tem ni bilo nikakršnih ovir za prihod k izbrani vrsti udarnega slovenskega asa.

»Prav lepo je spet vstopiti v reprezentančno slačilnico, kadar mi le čas dopušča, sem rad med risi,« je tudi v teh dneh priprav na Bledu omenil tisto, kar nam je že večkrat ponovil. Prav pripadnost reprezentančnemu moštvu posameznikov iz različnih ligaških tekmovanj po svetu je izjemna vrednota slovenske hokejske izbrane vrste. A seveda zgolj to za uspeh z vrhunskimi tekmeci ne zadostuje, brez kakovosti na ledu in odlične pripravljenosti ne gre.

Po tej Kopitar slovi že dolgo, mnogi občudujejo njegov garaški pristop k treningu v poletnih dneh, a v zadnjih dveh mesecih so bili ti vendarle drugačni kot v preteklosti. Oče Matjaž, ki je v prejšnjih letih dnevno vodil priprave pred Anžetovim odhodom v NHL, je zdaj že en mesec trener v Švici, povrhu se je vodilni slovenski hokejist tokrat izjemoma že sredi poletja s soprogo Ines odpravil v Los Angeles, saj sredi oktobra pričakujeta drugega otroka.

»Zaenkrat je po tej plati vse v najlepšem redu, upam, da se bova res razveselila dojenčka v oktobrskih dneh, ko bodo za menoj tako te olimpijske kvalifikacije kot nato še nastop v svetovnem pokalu. Sicer pa ni bilo težav glede treninga. Ker sem pač bil poleti nekaj časa v Los Angelesu, sem to izkoristil za vadbo s tistimi soigralci, ki so takrat tam.«

Obenem kapetana Kraljev iz Los Angelesa ne moti niti zelo strnjen spored olimpijskega kvalifikacijskega turnirja. Vendarle je ta povsem drugačen od urnika na svetovnem prvenstvu, kjer je Kopitar igral nazadnje lani na Češkem, saj bo časa za analize in morebitne spremembe zdaj precej manj. »A toliko sem že nabral izkušenj z zgoščenim urnikom tekem v NHL, da se mi res ne bo težko tukaj privaditi. V štirih dneh bomo igrali trikrat, prav to se nam dogaja tudi v Severni Ameriki, ko smo na kakšni turneji,« je omenil, se optimistično ozrl tudi k prihajajočem sporedu v Minsku, kjer bodo risi začeli svoj lov na končni plen proti Poljakom, predvidoma lažje premagljivim, kot bodo nato Danci in Belorusi: »Daleč od tega, da bi Poljake podcenjevali, toda lahko bi imeli lep uvod v turnir. Naš cilj pa je jasen – ponoviti Vojens 2013 in se uvrstiti na olimpijske igre.«

Zupančičevi izbranci so včeraj še trenirali dvakrat, po današnji dopoldanski vadbi bodo imeli prosto do popoldanskega zbora. Nekateri pa se bodo preizkusili v golfu, danes od 12. ure naprej, na tradicionalnem dobrodelnem turnirju Anžeta Kopitarja. »Ne vem še, kdo se bo od reprezentantov 'opogumil',« se je nasmehnil, se razveselil napovedanih prihodov tako predsednika države Boruta Pahorja kot tudi vladarja smučarskih skakalnic Petra Prevca ter upokojenega kapetana risov Tomaža Razingarja. Za hip se bodo vsi skupaj sprostili, nato jim bodo misli spet ušle proti Minsku in napadu na druge olimpijske igre zapored …