Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je finale domačega hokejskega prvenstva ob hudih finančnih težavah dveh tradicionalno vodilnih slovenskih klubov, Jesenic in Olimpije, že domala izginil z obzorij zanimanja naše športne javnosti, je zdaj napočil čas vsaj za delni zasuk. Prvi dve tekmi sta bili zanimivi, v seriji na tri zmage je izid 1:1, danes ob 19.15 bo v Tivoliju dvoboj št. 3.
Resda zgodba ni na nekdanji ravni, ko so na blagajnah razprodali vstopnice, navdušeni navijači pa so se gnetli na stojiščih Tivolija in Podmežakle, toda uvodni predstavi sta napovedali, da je končni izid negotov, in da niti ni tako samoumevno, da bo ljubljansko moštvo upravičilo vlogo favorita, četudi je to prestalo sezono v EBEL, za razred zahtevnejšem tekmovanju, kot je INL, v kateri so se železarji prebili v polfinale. Toda odtlej so slednji v svoji igri le še napredovali, povrhu ohranjajo več tekmovalnega ritma. Olimpija ima resda izkušenejšo zasedbo, toda poldrugi mesec brez resne preizkušnje, med tem pa še dolgo pogajanje igralcev s klubskim vodstvom glede poravnave dolgov, zagotovo ne mineva brez posledic.
O zavzetosti in motiviranosti na ledu ni dvomov, drugače v soboto na Jesenicah pred 3000 gledalci ne bi spremljali tako dinamične igre. Ne enim ne drugim ni bilo tuje ustavljanje strelov s telesi, v napadu je bilo na obeh straneh dovolj vztrajnosti, glede na videno so bili štirje goli za končni izid 1:3 (Manfreda; Zanoški, Ropret, Podlipnik) skromen dosežek učinkovitosti. Toda oba finska vratarja, Ahlqvist pri domačem moštvu in Wiikman pri ljubljanski zasedbi, sta bila zelo zanesljiva, njun novi zanimiv boj gre pričakovati tudi drevi na tivolskem ledu.
»Pravzaprav sem pogrešal le več golov v tekmečevi mreži. V polju smo bili povsem konkurenčni, s takšnim sistemom igre bomo nadaljevali in verjamem, da bomo še uspešni,« je Miha Brus, kapetan železarjev, napovedal tudi današnjo tekmo št. 3, pred katero za trenerja Nika Zupančiča ni pretiranih ugank: »V Ljubljano gremo odločno igrati na novo zmago.«
Tivolskemu taboru je ob sobotnem razpletu kar odleglo. Ni si namreč težko predstavljati alarma v primeru zaostanka z 0:2 v seriji in novih težav pri sestavljanju projekta prihodnosti, v kateri se pri Olimpiji obetajo spremembe v klubskem vodstvu. Podatki o dolgovih do igralcev in trenerjev, kar so dodobra občutili že na Jesenicah, ki so se poslovile od EBEL, so dovolj zgovorni, pravzaprav so za ljubljanski klub pomembnejši temelji napovedovanega občnega zbora kot pa izid na ledu.
A četa trenerja Fabiana Dahlema je trdno odločena osvojiti naslov, nenazadnje je tudi Anže Ropret, eden treh Olimpijinih sobotnih strelcev, že dejal: »Mar ni zdaj čas, da končno eno moštvo v tem finalu zmaga tudi doma?« Omenjeni Nemec z ljubljanske klopi si želi tudi preseliti ozračje iz lepo polne Podmežakle v Olimpijino domače okolje, dejansko bi ta klubska sezona lahko postregla s prav spodobno končnico. Jasno, da bo na rdečo nit ledenih ploskev treba počakati še do svetovnega prvenstva, toda tudi domači utrip morda pritegne koga od tistih, ki so nad slovenskim klubskim hokejem že obupali …
