Vnuk: Kopitar nam dela veliko uslugo

Ljubljana – »Seveda se da. Anže nam je pravkar spet dokazal, da se da. Z nadarjenostjo in trdim delom, seveda,« Tomaž Vnuk kot novi predsednik Olimpijinega podmladka verjame, da lahko tudi ljubljanski hokejski bazen izstreli kakšnega zvezdnika »kalibra« Anžeta Kopitarja. Za slednjega bi lahko bil zdaj izziv nastop na OI.

Mar ni ironično, da v času, ko biser jeseniške hokejske šole poljublja Stanleyjev pokal, njegov matični klub preživlja največjo agonijo v svoji zgodovini?

Prav zares je žalostno, da klub, v katerem je odraščal, tako razpada. Srčno upam, da se bodo Jesenice nekako pobrale iz tega brezna in še naprej dajale odlične hokejiste.

Severnoameriški mediji pogosto poudarjajo Kopitarjevo slovensko poreklo. Kaj lahko njegov uspeh zares pomeni za naš hokej?

Zares sem vesel, da ga ne zamenjujejo s Slovakom, še posebej, ker je Slovaška precej bolj hokejska dežela kot Slovenija. To je samo še en dokaz, da je NHL profesionalna organizacija, ki spoštuje svoje igralce, zato je Kopitarjev uspeh še toliko večji. Glede vašega vprašanja pa lahko rečem, da je Kopitar naredil ogromno za našo prihodnost. V Ljubljani je močno povečal zanimanje pri najmlajših. V bistvu mi dela veliko uslugo, za kar se mu seveda zahvaljujem in mu čestitam. Nihče ne more tako povečati baze potencialnih hokejistov in hkrati širiti ugled Slovenije po svetu.

Kopitar nikdar ni igral za člansko ekipo Jesenic. Kako pomembna je bila selitev na Švedsko že pri 16 letih za njegov razvoj?

Če bi ostal še nekaj let v Sloveniji, mu gotovo ne bi uspelo. Vso kariero je bil vselej ob pravem času na pravem mestu, ker je imel ogromno podporo okolice, še posebej družine. Ta je stavila nanj in zdaj se ji je za to na najlepši način oddolžil.

V Kanadi ste igrali kot 18-letnik, ampak tedaj je bila NHL še precej zaprta za hokejiste iz Evrope, še posebej z vzhoda. Ste pa bili evropski klubski prvak s Feldkirchom leta 1998. No, verjetno je primerjava s Kopitarjevim dosežkom neumestna, mar ne?

To je res neprimerljivo. Stanleyjev pokal je absolutna točka. Treba je tudi upoštevati, da je Kopitar pri zgodovinskem dosežku Los Angelesa igral odločilno vlogo. Quick je bil sicer MVP, vendar je bil tudi Kopitar zelo blizu temu laskavemu nazivu. V mojih časih v NHL praktično ni bilo tujcev, zato je bil tak dosežek zame tedaj nepredstavljiv. Saj pravim, Kopitar je bil pravi človek ob pravem času na pravem mestu. Veste, o uspehu odloča kopica dejavnikov.

Kaj pa lahko sploh še žene komaj 24-letnega hokejista, potem ko je osvojil največ, kar je lahko? Na olimpijsko zlato s Slovenijo pač ne more računati …

Ravno o tem smo se pogovarjali v družbi in se šalili, da mu bo zdaj gotovo dolgčas. No, šalim se. Kopitar je dokazal, da je pravi športnik po duši. Zakaj pa ne bi trikrat zapored osvojil Stanleyjevega pokala? Velik izziv bi mu lahko bil tudi nastop na olimpijskih igrah s Slovenijo, kar bi bilo zares fantastično. Sicer pa tudi olimpijsko zlato v očeh hokejista nima takšne teže kot Stanleyjev pokal. Vsekakor je zdaj najprej čas za slavje. Anže naj najprej doživlja ta trenutek, kolikor se da. Upam, da strašno uživa in mu iz srca privoščim.