Vrnitev mirnega severnjaka med rise

Ljubljana – Za uvod v tridnevni turnir na prizorišču novega francoskega nacionalnega hokejskega centra, v Cergyju pri Parizu, se bo slovenska vrsta drevi pomerila z domačo izbrano vrsto, nakar jo jutri in v soboto čakata še tekmi proti Latviji in Belorusiji. Danes bo po 12 letih v vlogi glavnega na slovenski klopi stal Kari Savolainen.

Umirjeni in z izjemnim hokejskim znanjem podkovani severnjak je prvič prišel na sončno stran Alp pred dvema desetletjema in takrat poskusil na Bledu poskrbeti za opazen zasuk. Navduševal je z zbranim in temeljitim pristopom, a pri blejskem klubu ob naraščajočih stroških le niso mogli več slediti ambicijam, zato so se morali posloviti od Finca. V Slovenijo se je vrnil leta 2004, prevzel reprezentanco, ostajajo v spominu besede Nika Zupančiča, takrat 33-letnega napadalca Lustenaua, da je že razmišljal o slovesu od risov, vendar pa se jim za SP skupine B pridružil prav zaradi Savolainenovega prihoda. Pod vodstvom cenjenega finskega strokovnjaka se je nato slovenska vrsta vrnila med najboljše, med njimi tudi leta 2005 ostala, a takrat se je vnovič zapletlo z denarjem in nezadovoljstvom igralcev, Savolainen se je vrnil v domovino.

Zdaj pa je vrnil zvestobo in zaupanje Zupančiču in ga – potem ko so ga iz HZS povabili za vodenje reprezentance v tej olimpijski sezoni – predlagal za prvega strokovnega sodelavca. »Pravzaprav je bila to ena od mojih poglavitnih želja vrnitve v Slovenijo, Nik ta rod igralcev odlično pozna,« je v pričakovanju prvega zbora v sezoni poudaril novi selektor risov. A tudi sam je s sposobnostmi vsaj nekaterih igralcev dobro seznanjen, saj je nekaj časa sodeloval z nasveti in analizami v strokovnem štabu selektorja Matjaža Kopitarja.

Preizkus v okolici Pariza bo Savolainenu in sodelavcem razgrnil podobo o sposobnostih posameznikov, zanimivo bo prvič po zadnjem šampionatu videti tudi naše akterje iz KHL. Denimo Žigo Jegliča, ki je v tej sezoni predčasno sklenil svoje poslanstvo pri moštvu iz Nižjega Novgoroda, a je zdaj po selitvi v Nižnekamsk zelo zadovoljen. »Spet imam dovolj igralnih minut, trener mi zaupa, imamo mlado moštvo, sem četrti najstarejši, le še pri učinkovitosti se mi mora odpreti, pa bo vse v najlepšem redu,« je poudaril o svojih izkušnjah v novem okolju za ruske razmere majhnega mesta; Nižnekamsk šteje približno 250.000 prebivalcev, hokejska dvorana nikakor ne sodi med tiste najbolj sodobne v KHL, toda za igralce je dobro poskrbljeno: »Resda mesto ne ponuja takšne palete dogodkov, dejavnosti, trgovskih in gostinskih objektov, kot sem bil vajen kje drugje, a obenem prostega časa skoraj ni, tekme si sledijo v zelo zgoščenem ritmu.«

Zanimivo je bilo, da je bil ob odhodu iz Nižjega Novgoroda z vodilnimi iz Slovana že dogovorjen okrog vrnitve. Navijači v Bratislavi bi bili navdušeni, podpisal bi pogodbo za poldrugo leto, a v enem dnevu se je vse zasukalo, ko je k slovaškemu klubu prišel novi trener, Belorus Edvard Zankovec. Imel je drugačne zamisli glede postave, slovenski reprezentant očitno ni bil v njegovih načrtih. Sicer pa je za Jegliča zdaj najbolj pomembno, da se bo vnovič odrezal med risi. Prav razveselil se je prihoda v reprezentančno slačilnico, na današnji premieri s Francijo pa pričakuje zelo težko nalogo. Gostitelji bodo namreč igrali na vso moč.