Brez natančnih študij, vozil je po občutku

Primož Roglič ima za seboj še eno sezono presežkov, s katerimi je postal tudi najboljši slovenski kolesar leta.

Objavljeno
15. november 2016 02.38
Primož Roglič je dobitnik nagrade Zlato kolo in slovenski kolesar leta. Ljubljana, Slovenija 10.novembra 2016. [Roglič Primož,kolesarji,zlato kolo,športniki]
Špela Robnik
Špela Robnik
Ljubljana – Glede na to, da je nekdanji smučarski skakalec šele pred nekaj leti resno sedel na kolo, je doslej še v vsaki sezoni na novo spoznaval kolesarski svet. Komaj si je odprl vrata raja na dirkah svetovne serije, že je okusil tudi najslajše jabolko zmage na eni od največjih dirk. Se pa Zasavec dobro zaveda, da ga v prihodnje čaka še veliko dela.

V govoru na podelitvi za najboljšega kolesarja leta ste omenili, da ste bili pred tremi leti na Giru še gledalec, zdaj pa vam je že uspelo zmagati. Kako doživljate ta velik preskok?

Seveda sem presenečen, a očitno mi gre dobro, zakaj ne bi vztrajal v tem. Iz sebe vsakič skušam iztisniti še več in doseči optimalen rezultat. Vedno dam vse od sebe, rezultat pa pove, kaj to pomeni v primerjavi z drugimi.

Sezona je bila dolga, kateri so bili za vas najbolj prelomni trenutki?

Prvič sem dirkal med elito in vse gledal z drugačnimi očmi. Nisem vedel, kaj lahko pričakujem. Že takoj na začetku je bila prelomna dirka po Algarveju. Tam sem videl, da lahko vozim z najboljšimi. Potem je prišel Giro, tudi kronometer na OI mi bo močno ostal v spominu. Deseto mesto ni slab dosežek, čeprav si vedno želim višje in vem, da štejejo samo kolajne. Menim, da sem lahko zadovoljen in ponosen na vse, kar se mi je zgodilo letos.

Verjetno je bilo leto tudi polno novih poučnih lekcij.

Res je, spet sem se veliko naučil. Zame je bila to povsem nova raven dirkanja, veliko stvari sem na novo spoznal o vožnji v pelotonu. Vendarle je bilo na teh največjih dirkah malo drugače kot prej, ko sem dirkal za Adrio. To so bili pomembni nauki. Vedno se skušam tudi čim več naučiti od ljudi, ki mi pomagajo.

Nekaj posebnega pa je bil seveda Giro ...

... kjer je šlo najprej vse narobe, potem pa sem zmagal. Znova se je pokazalo, da se lahko vse uresniči, če verjameš v to.

Kako so se za vas od Gira razlikovali kronometri v drugem delu sezone – na velikih tekmovanjih?

V drugem delu sezone se je že poznala utrujenost. Optimalno lahko odpelješ največ dva kronometra letno. Vedno si sicer lahko dober, a za zmago potrebuješ tisto nekaj več. Če nisi dovolj dobro pripravljen, se v kronometru to hitro pozna.

Si potemtakem želite malo drugačne prihodnje sezone?

Tako ali tako se nimam za kronometrista. Ja, odpeljem ga hitro, lahko tudi zmagam, a v osnovi želim biti kolesar, ki je dober povsod. Nisem načrtoval vseh teh nastopov v kronometru, a izkazalo se je, da sem lahko uspešen. Seveda se bom še naprej trudil, da bom še boljši, veliko pa je tudi še stvari, ki se jih lahko naučim. Z optimizmom lahko grem naprej.

Je kaj posebnega, čemur se boste posvetili za še boljše kronometre? Ogromno je stvari, moči ni nikoli preveč, treba je trenirati. Tudi kar zadeva položaj na kolesu. Doslej nisem veliko vadil v vetrovniku, česar se poslužujejo vsi najboljši. Vsi že desetletja natančno študirajo položaj na kolesu, jaz pa še vedno vozim le po občutku in si tako nastavim kolo. Veliko je tehničnih zadev, ki jih je treba še izboljšati.

Kdaj vas zdaj čakajo prve priprave? Z ekipo že pogledujete tudi proti novi sezoni?

Tri tedne sem bil brez kolesa, zelo je prijalo, zdaj pa se moram spraviti nazaj v pogon. Te dni odhajam na Mallorco, z dekletom bova tam ostala prek zime. O moji vlogi v ekipi (Lotto NL-Jumbo, op. p.) pa bo več govora po prvih skupnih pripravah. Kamor me bodo poslali, tam bom nastopil. Vse največje dirke so nekaj posebnega. Priložnosti bo spet ogromno.