Brez pravega tekmeca, a Tour je bil dovolj težak izziv

Pariz – Ko je v 8. etapi pobegnil na spustu in se v »žuželki« pripeljal do vodstva, je bilo še prezgodaj, da bi mu pripisali končno zmago. Toda vse odtlej je Chris Froome nosil rumeno majico in v njej tudi končal 103. Tour de France. Do svoje tretje zmage je prišel »najlažje« doslej. Tako kot se tekmeci niso odzvali na njegov beg s Peyresourdeja, se niso vse do zadnjega alpskega vzpona na Joux-Plane.

Tam pa je Froome že nosil nasmešek do ušes. V družbi moštvenih kolegov, ki so bili znova sestavni del velikega zmagoslavja ekipe Sky, se je sicer previdno spuščal po mokrih cestah, da se mu ne bi primeril še kakšen neroden padec, a zanesljivo kolesaril proti Morzinu, kjer je bilo njegove dirke že konec. Pariz je bil le še pika na i. Tja je prišel s prednostjo dobrih štirih minut, ki je bila kajpak več kot dovolj za končno zmago. V treh tednih in 21 etapah mu je ni bil sposoben odvzeti nihče in kot se je izkazalo – zlasti v kaotični etapi na Mt. Ventoux, ko je tekel proti cilju brez kolesa, ali v preizkušnji do Saint-Gervaisa, ko je padel in nadaljeval na izposojenem kolesu –, so bile njegov največji tekmec okoliščine, niti ne kolesarji sami.

Kolumbijec Nairo Quintana, o katerem se je pred dirko govorilo celo več kot o Froomu, je pogorel. Izkazalo se je, da je celo slabše pripravljen kot lani. Ob sebi je imel izjemnega pomočnika Alejandra Valverdeja, a ga tudi izkušeni Španec ni mogel popeljati mimo Frooma. Nemočno se je boril proti vetru na Ventoux in tedaj bržkone že vedel, da mu letos ne bo kos. »Vsekakor sem Naira v preteklosti že videl močnejšega. Ko sem zmagal v letih 2013 in 2015, je name pritiskal vse do konca. Letos sem imel občutek, da ni na vrhuncu svojih moči, razloga za to ne vem. Nikakor pa ne dvomim, da se bo naslednje leto vrnil še bolj lačen zmage,« je 31-letni Britanec povedal o Kolumbijcu, ki je bil njegov prvi zasledovalec ob dosedanjih dveh zmagah. V moštvu Movistarja so pred nekaj dnevi sporočili, da je imel težave z alergijo, ki mu je onemogočala boljše predstave.

Froome je obžaloval tudi, da je v Alpah manjkal Alberto Contador. Španec je imel veliko smole, saj je padel že v 1. etapi in posledično hitro odnehal. »Pomembno je, da je med nami velik boj. Lahko imaš štiri minute prednosti, a vseeno te vsak dan na Touru čaka nov izziv, nov boj. Zato na splošno mislim, da ni bilo zame nič lažje,« je dejal zmagovalec že tretjega Toura v zadnjih štirih letih. Leta 2014 je po padcu odstopil že v začetnih etapah. Seveda mu znova ne bi uspelo, če ne bi imel ob sebi tako kakovostnega moštva. »Če bi bil del manjše ekipe, bi težko bil v tako dobrem položaju,« je dejal tudi sam. Tako pa so Geraint Thomas, Wouter Poels, Mikel Nieve, Mikel Landa, Vasilij Kirijenka, Sergio Luis Henao, Luke Row in Ian Stannard zanj opravili izjemno delo. »V čast mi je biti na tem mestu, ko imam ob sebi vedno tako zveste pomočnike. Četudi nismo zmagali v ekipni razvrstitvi, vem, da je naša ekipa najmočnejša in neskončno sem hvaležen za to,« je povedal in se nadejal, da bi v takšni postavi lahko zmage osvajali tudi v naslednjih letih.

Je pa Froome že lahko videl tudi nekaj potencialnih zasledovalcev v naslednjih letih. Eden od njih je njegov rojak Adam Yates, 23-letni mož Orice, ki je odkritje letošnjega Toura. Osvojil je belo majico najboljšega mladega kolesarja (Britancem je to uspelo prvič) in bil dolgo del najboljše trojice, nato pa šele na svoj prvi slab dan zdrsnil na četrto mesto. Prejel je tudi kazen dodatnih 10 sekund, ker mu je s potiskanjem pomagal moštveni kolega. Vseeno pa je lahko bil več kot zadovoljen s svojo predstavo. Prav tako Francoz Romain Bardet, ki se je po pobegu v 19. etapi prebil na drugo mesto in tam na veselje gostiteljev tudi ostal. V minulih letih bi se ob vseh favoriziranih ekipah kot so Movistar, Astana, BMC, Tinkoff in ostali, le težko zgodilo, da bi se nekdo na zmagovalni oder prebil na tak način. To je očitno tudi dokaz, da letos ostala moštva niso bila tako močna, kot je bilo pričakovati. Tinkoff, ki se poslavlja iz kolesarstva, je sicer osvojil pikčasto (najboljši na gorskih ciljih je bil Poljak Rafal Majka) in zeleno majico (Peter Sagan je postal prvi, ki je razvrstitev po točkah osvojil že petič zapored).

Slovenci so svoje delo opravili v okviru pričakovanj. Borut Božič je razočaran odstopil v 17. etapi, Jan Polanc in Luka Pibernik sta uspešno prestala ognjeni krst, Kristijan Koren pa je postavil piko še na svoj sedmi Tour.