Festival šprinterjev ima še dovolj prostora za rast

Novo mesto – Brez Bogdana Finka ne bi bilo niti dirke po Sloveniji v takšni obliki. Odlično usklajena ekipa je pod novim vodstvom poskrbela, da se je tudi 24. izvedba končala brez večjih težav in da so televizijske kamere ponesle v svet sliko lepe države in dirke na zelo visoki ravni. Fink ne spi na lovorikah, takoj po koncu etape v Novem mestu je pogled usmeril v prihodnost, ki pa zaenkrat še ni povsem jasna.

Dejali ste, da je dirka po Sloveniji kot gledališka predstava, v kateri mora vsakdo odigrati svojo vlogo. Kako bi ocenili premiero na takšen način?

Večkrat pravim, da je to največja predstava na prostem v Sloveniji, potujemo iz kraja v kraj in prevozimo skoraj vse slovenske pokrajine. V letošnji izvedbi smo izpolnili in včasih še presegli zastavljene cilje, obisk na spletnih straneh in omrežjih se je povečal vsaj desetkratno. Večina novih gledalcev prihaja iz tujine in ime dirke se širi v svet. Podatkov Eurosporta o gledanosti za zdaj še nimamo, zagotovo pa jih ni bilo malo. Tudi geslo #fightforgreen in novi logotip dirke sta doživela lep sprejem med gledalci, zato se že veselimo 25. izvedbe. Ko potegnemo črto, lahko rečemo, da nam je organizacija uspela nad pričakovanji.

Mesta na zmagovalnem odru so zasedle ekipe svetovne serije. Kaže to na porast kakovosti na dirki?

Ne bi rekel, letos smo imeli pet ekip svetovne serije, lani jih je bilo šest. Vsako leto ohranimo podobno raven, oder za zmagovalce v zadnji etapi Bennett – Cavendish – Colbrelli pa je bil res izjemen. To so šprinterji svetovnega kova, ki se za zmago borijo v Sloveniji. Takšen obisk lahko pripišemo Eurosportu, ko gre prenos v več kot 60 držav in zato tudi zmaga pomeni toliko več. Slovenska dirka ne bo nikoli Tour, smo pa vsako leto bližje. Žal je v tej konkurenci slovenskim kolesarjem, sploh šprinterjem, težko priti do vrhunskega rezultata, saj je bila letošnja dirka pravi festival šprinterjev.

Ste zadovoljni s slovenskimi dosežki?

Sem, v takšni konkurenci je težko biti v ospredju, zato je peto mesto v skupnem seštevku res vrhunski rezultat. Žal mi je le, da se Janu Polancu ni uspelo odpočiti po Giru, a tako pač je.

Kakšne spremembe lahko pričakujemo pred jubilejno 25. dirko?

Prihodnje leto si želimo podaljšati dirko še za en dan, saj sem že večkrat dejal, da je Slovenija majhna, a ko jo je potrebno prevoziti s kolesom, postane zelo velika. Petdnevna dirka je trenutno največja želja. Tudi vožnja na čas ostaja želja za prihodnje leto.

Kako velik strošek predstavlja dodaten dan dirke?

Enostavno vzemite celoten proračun dirke (850-900 tisoč evrov) in ga razdelite na štiri dele, tako pridemo do stroška, ki bi ga prinesel dodaten dan. To ni povsem točna številka, saj je odvisna tudi od regije, v kateri bi etapa potekala, ampak cilj je, da bi dirko razširili, zato upam, da nam bo uspelo že naslednje leto. Pred desetimi leti je slovenska dirka že trajala pet dni.

Obstajajo tudi načrti, da bi dirka obiskala kakšno od sosednjih držav?

Dirka po Sloveniji je bila že večkrat v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem, tako da mogoče naslednje leto pride na vrsto Madžarska. Šalo na stran, zamisli nam ne bo zmanjkalo, je pa kolesarska dirka po Sloveniji zagotovo projekt, na katerega smo Slovenci lahko ponosni. Z njim se lahko brez težav predstavljamo tudi v tujini.

Ste že dobili kakšne odzive glede prenosa na Eurosportu in kako bo z njim v prihodnje?

Številke so zelo dobre in odzivi pozitivni, ne le v Sloveniji, ampak v celem svetu. Za natančnejše analize pa bo čas, ko bomo dobili podrobne podatke o gledanosti. Za naslednje leto dogovora o prenosu še ni, a v prihodnjih mesecih se bomo morali pogovoriti o dolgoročnem projektu, s katerim bi promovirali Slovenijo kot turistično destinacijo, to je na nek način tudi namen prireditve. Nismo vezani na noben kraj, štadion ali dvorano, zato se dirka lahko spreminja in vsako leto ponudi nekaj novega.

Želje o prenosu na Eurosportu so se vam uresničile, kaj je ob daljši dirki še cilj za prihodnje sezone?

Trdim, da je potrebno stvari graditi korak za korakom, saj greš v nasprotnem primeru hitro tri ali štiri korake nazaj. Bomo videli, kaj bo v naši moči, ob tem pa bi se rad še enkrat zahvalil tudi Adrii Mobilu, brez katere zagotovo ne bi bilo dirke v takšni podobi.

Kako velika pa lahko sploh postane dirka po Sloveniji?

Dirka prve kategorije je za zdaj tisto, kar si prireditelji želimo, zato se nam nič ne mudi. Imamo možnost, da postanemo dirka ekstra kategorije, ampak o tem potem, ko bomo pripravljeni za takšen korak naprej.