Froome na čelu z Mohoričevo žuželko

Andorra-Arcalis – Tako silovitega napada Chrisa Frooma na spustu s pirenejskega prelaza Peyresourde na kolesarski dirki Tour de France nihče ni pričakoval. Britanec namreč velja za zelo previdnega kolesarja, ki ima nenehno na očeh merilec moči. Zato je tudi njegov slog tako nenavaden. V spustu je ukanil prvega izzivalca Quintano ter se v nekaj deset metrih enostavno odpeljal zmagi v 8. etapi in rumeni majici naproti.

Kolumbijec je namreč ravno v trenutku, ko je Britanec pospešil, od spremljevalca na vrhu vzpona prejel bidon osvežilne pijače. Froomovega napada seveda ni pričakoval, prav tako ne tudi njegov prvi pomočnik, sicer velemojster spustov Alejandro Valverde. Desetinka nepozornosti je bila dovolj za poraz. Valverdejevo znanje in pogum sta bila v spustu zaman. Froome si je z zanj izjemno predrznim vrtenjem pedal – z »Mohoričevo žuželko«, kot so poimenovali sedenje na okvirju kolesa in hkrato poganjanje pedal – zagotovil dovolj prednosti, da je na koncu zmagal v etapi, akcija pa je bila zelo natančno naštudirana in izvedena. Spust ni bil zahteven, cesta pa dovolj široka, da Froome ni veliko tvegal.

Pirenejski krog smrti, kot imenujejo prelaze Tourmalet, Andora-Arcalis (oba kategorije hors) in Peyresourde (1. kategorije), je bil sicer umirjen. Pravih napadov ni bilo. Quintana je pozorno sledil Froomu in ni kazal nobene volje, da bi napadal. Očitno bo vse moči za končni obračun usmeril v Alpe, kjer so vzponi daljši in težji. Nad njegovo zadržanostjo je bil presenečen tudi Froome. »Vseskozi sem čakal na njegov napad, a zaman. Ne vem, zakaj, ampak rad bi slišal, da je bil na meji. Etapa je bila izjemno težka,« se je nosilec rumene majice spraševal, zakaj ni bilo napovedanega pirenejskega ognjemeta favoritov. Quintana je bil tiho, na vprašanja pa je odgovoril Valverde.

»Nairo je s tem, ko je bil ves čas na Froomovem kolesu, opravil odlično delo, saj se ga Froome ni mogel otresti. Do konca je še zelo dolga pot,« Valverde očitno že zdaj dobro ve, kje bo Quintana izvedel svoj napad. Najbrž se o tem svita tudi Froomu in njegovi ekipi, zato pri Britancu vsaka nova sekunda prednosti veliko šteje. A četudi je Froome svojo igro s presenečenjem v soboto dobro opravil, je bil manj učinkovit kot lani, ko si je že v prvi pirinejski etapi zagotovil minuto prednosti pred Kolumbijcem in jo nato zanesljivo branil do Elizejskih poljan. Letos ima 23 sekund naskoka, kar bi lahko bila dovolj velika prednost, če bo Quintana s svojo konjenico tako napadalen kot lani.

Pireneji pa so dali najbolj pomemben odgovor: za zmago se bosta udarila le Froome in Quintana, vsi drugi pa bodo v drugi vrsti. Nekateri kandidati za zmagovalni oder (Fabio Aru, Roman Kreuziger, Richie Porte, Pierre Rolland) imajo namreč že dobro minuto zaostanka. Tom Dumoulin, zmagovalec Andore, v ta krog še ne sodi, čeprav je že lani na Vuelti in letos na Giru kazal, da bi se lahko vmešal v boj za najvišja mesta. »Narediti moram še korak, dva ali celo tri, da bom na ravni fantov, ki se borijo za rumeno majico. V prvem tednu sem se počutil slabo. Etapna zmaga je seveda najlepši obliž, zame pa zdaj šteje več kot bitka za 12. mesto v skupnem seštevku,« je bil zelo zadovoljen 25-letni Nizozemec iz Gianta.

Slovenci Borut Božič, Kristjan Koren, Jan Polanc in Luka Pibernik se v okviru svojih nalog pomočnikov držijo zelo dobro, čeprav si je vsak od njih pred današnjim prvim dnevom odmora nabral že dobro uro zaostanka.