Froome, strogo nadozorovani in vodeni stroj

Alpe d'Huez – Tour 2015 se je razpletel tako, da bo na koncu »volk sit, koza pa cela«. Potem ko je Chris Froome na polovici »velike pentlje«, po prvi pirenejski etapi zapečatil dirko in do konca le še nadzoroval tekmece, so ti dobili le ostanke velike pojedine.

Froome do zadnjega klanca na Alpe d'Huez ni kazal slabosti. Tudi moči mu ni bilo treba pretirano razkazovati, saj je imel ob sebi tako močne pomočnike, da je na vso moč vrtel pedala le, ko je sam to želel. V zadnji alpski etapi ga je napadel prvi izzivalec Nairo Quinatana, vendar pa ga navzlic kolesarjenju na meji zmogljivosti ni vrgel iz tirnice. Tako kot pred dvema letoma lahko tudi za drugo Froomovo zmago rečemo, da je bila strogo nadzorovana, rumena majica pa vrhunsko vodeni »stroj«. Mož iz ozadja, športni znanstvenik Tim Kerrison ga je namreč računalniško vodil, tako da ni nikoli pretiraval. Tudi pri pospeševanju na Bretanskem zidu, ko ga je premamila sla, da bi pokazal tekmecem, kdo je gospodar dirke, je bilo vse v mejah izračunanega. Ohranil je mirne živce in skrajno racionalno kolesaril. Za zmago je bil pravzaprav dovolj le en sam velik napad – v 10. etapi, prvi pirenejski. »Ne vem, če bi lahko zmagal v drugi ekipi, vem pa, da je bila to izjemna predstava Skya, naše ekipne filozofije in znanja, v katerega vlagamo že dolga leta. Prva zmaga na Touru je bila uresničitev sanj. Druga zmaga je veliko več, kot si lahko vsi skupaj predstavljamo. Bilo je veliko ovir, s katerimi so poskušali preusmeriti mojo pozornost od dirkanja, a sem jih premagal. To je bilo dirkanje proti vsem,« je 30-letni šampion velike pentlje opisal vzdušje, v katerem je osvojil rumeno majico.

Quintana je nenapadalnost v Pirenejih in prvih alspkih etapah obrazložil z visokim ritmom Froomovih pomočnikov ter kolesarjev Tinkoffa in Astane. Prepričan je, da bodo njegovi napadi streli v prazno, kar se je praviloma tudi zgodilo. Zato je bil nenavadno dolgo defenziven. Boj za rumeno majico je izgubil v prvem tednu na Nizozemskem v etapi na morskem nasipu Zeelend, kjer se je po padcu »izgubil v vetru«. Poudarja pa, da je bil ves čas osredotočen na rumeno majico, tako da o etapnih zmagah, razen na Alpe d'Huezu, ni razmišljal. »Drugo mesto je vsekakor izvrsten dosežek, zame je pravi smerokaz za skupno zmago v prihodnjih letih. Predlani sem na drugem mestu za Froomom zaostal za 4:20 minute, letos že 1:12. Učim se in zorim. Prepričan sem, da bo prihodnje leto povsem drugače,« Quintana ni obžaloval ničesar na Touru. Na Alpe d'Huezu je nesporno prvi kolesarski hribolazec svet dokazal svojo moč.

Lanski zmagovalec Vincenzo Nibali se je po težkih dnevih v uvodnem tednu in Pirenejih rešil z zmago v kraljevski etapi, tako da je največji poraženec vendarle ostal Alberto Contador. K zmagi na Giru in rožnati majici je želel dodati še rumeno, vendar pa v nogah ni imel prave moči. »Vesel sem, da sem poskušal. Mislim, da ni nemogoče osvojiti dvojne krone, težava pa je v tem, da nihče nima izkušnje, kako se na dve lovoriki pripraviti oziroma doseči v tako kratkem času dva vrhunca forme. Menim, da je glavni razlog za utrujenost zahtevnost Gira. Zase lahko po Touru rečem, da je glava hotela, telo pa ni zmoglo. Potrebovalo bi več počitka«, je ocenil nastop Contador. Rezultatsko je bil najslabši v vseh njegovih nastopih na velikih dirkah. Najvišje se je v etapah uvrstil v 13., na 8. mesto.

Najbolj srečen med vsemi junaki velike predstave (še zlasti etapnimi) je bil »favorit iz ozadja« – Alejandro Valverde. Naposled je, pri 35 letih, tudi na Touru stopil na zmagovalni oder. Največ etapnih zmag (štiri) je slavil Nemec Andre Greipel. Bil je prvi šprinter Toura. Doživel je le en poraz v neposrednih dvobojih s tekmeci – proti Marku Cavendishu v 7. etapi. Na Elizejskih poljanah je v zadnji etapi spet pokazal izjemno moč, saj je iz ozadja pridrvel skozi cilj kot hitri vlak TGV.