Gasparottova ukana na Amstlovi zlati dirki

Valkenburg – V kolesarski specializaciji je Enrico Gasparotto vse moči, znanje in izkušnje usmeril v Amstlovo zlato dirko. Proga s 34 kratkimi vzponi ustreza njegovemu kolesarskemu prerezu. Zato mu tudi v nizozemski pokrajini Limburg gre vse od nog. Letos je slavil že drugo zmago.

V enakem slogu kot leta 2012, ko sta z Belgijcem Jellejem Vanendertom prelisičila Petra Sagana in Španca Oscarja Freireja. Pospešil je na sredini klanca, potem ko se nihče od favoriziranih tekmecev ni želel pognati v akcijo. Imel pa je tudi srečo, da se mu je priključil Michael Valgren, ki je želel na vsak način stopiti na zmagovalni oder. Prav vseeno mu je bilo, ali bo prvi ali drugi. Danski orjak na kolesu je po vzponu na Cauberg na kilometer in pol dolgi ravnini rezal v nasprotni veter, Italijan pa v njegovem zaledju čakal na zaključno akcijo. »Če bi bil poleg v zadnjih kilometrih zelo napadalni Kreuziger, nisem prepričan, da bi se končalo tako, kot se je, ker bi zagotovo počakal na šprint. Tudi če bi bil sam, ne bi zmagal, ker je bil nasprotni veter v zadnjem kilometru premočan. Zaradi mraza in dežja je bila dirka zelo zahtevna, trpel pa nisem samo jaz, kar mi je dalo moč na Caubergu. Na ovinku v Valkenburgu bi skoraj padel, nato pa sem se iz ozadja prebil v ospredje,« je o razpletu povedal 34-letni Italijan, v minulih letih član elitnih ekip Pro in WorldToura, zadnji dve sezoni pa belgijske ekipe Wanty-Groupe Gobert. Zmaga v drugoligaškem dresu ima za Gasparotta še posebno veljavo, saj je imel veliko težav, ko se je po 12 letih kolesarjenja na največjih dirkah preselil v drugoligaško konkurenco. Italijan nima veliko pomembnih zmag, je pa v zadnjih štirih letih zmagal le dvakrat, in to prav na Amstlovi dirki.

Velika favorita Simono Gerrains in Michael Matthews (oba Orica) sta se izgubila v prvi zasledovalni skupini, ki se je pomerila za tretje mesto (osvojil ga je Sonny Colbrelli), Philippe Gilbert (BMC) in Tom Dumoulin (Giant) sta še pred zaključnim krogom, 30 kilometrov pred ciljem, ostala v ozadju, lanski zmagovalec Michal Kwiatkowski (Sky) pa je odstopil, ko je bilo jasno, da ne more slediti ritmu zmagovite skupine. Julian Alaphilipp (Etixx) je odstopil po padcu.

Letošnja Amstlova dirka je bila torej dirka drugoligaških moštev ProContinental, kakršne že dolgo nismo spremljali. Gasparotto je eden redkih iz drugoligaške konkurence, ki je zmagal na klasiki WorldToura, medtem ko je Colbrelli član italijanskega Bardianija, četrtouvrščeni Bryan Coquard pa francoskega Europcara. Za Gasparottovo moštvo je bila zmaga še posebej čustvena, posvetili pa so je nedavno preminulemu Antoinu Demoitiju, katerega vdova je obiskala ekipo dan pred nastopom. Zaradi tega so bile besede zmagovalca zelo čustvene.

Trije Slovenci – Jan Polanc, Kristjan Koren in Grega Bole – so debitirali na nizozemski klasiki, Matej Mohorič pa je bil že tretjič. Trije so imeli nalogo svoje kapetane čimbolj spočite pripeljati v zaključek. V Lampreju so bili zadovoljni z opravljenim delom Mohoriča in Polanca, ki je bil na 68. mestu z zaostankom 4:32 minute najboljši med Slovenci. Diego Ulissi je kot najboljši Lamprejev mož zasedel 7. mesto. »Z Janom sva svoje delo opravila najbolje, kar zmoreva,« je bil kratek Mohorič, ki se seli v Švico, kjer ga čaka nastop na romandijskem touru. Bole, ki je bil v ekipi Nippo-Fantini sokapetan z Damianom Cunegom, je imel veliko smolo, saj se je zapletel v padec in odstopil. Prav tako dirke ni končal Cunego.

Ardenski trojček se bo nadaljeval v sredo z Valonsko puščico, končal pa v nedeljo z Liege–Bastogne–Liege. Na obeh bo nastopil Polanc.