Po predstavah na letošnjih dirkah sta oba favorita za zmago na letošnjem Touru v življenjski formi. Samo en minus je na računu Tadeja Pogačarja, na dirki Liège–Bastogne–Liège si je aprila zlomil zapestje.

Milan Eržen, direktor Bahrain Victorious: Dirkali bomo za Gina Mäderja

Zato priprav za dirko vseh dirk ni mogel izpeljati optimalno. Na drugi strani je Jonas Vingegaard pridno zmagoval, s tem še bolj napredoval in opravil vse načrtovane priprave.

Spomnimo se, ko je Jonas leta 2021 zasedel drugo mesto, je pred Tourom opozoril nase najprej z zmago na peti etapi na dirki po Združenih arabskih emiratih, na koncu je zasedel 46. mesto v skupnem seštevku. Naslednji zmagi je dosegel na drugi in četrti etapi dirke Coppi e Bartali in zmagal tudi v skupnem seštevku. Drugi je bil v skupnem seštevku aprila na dirki po Baskiji.

Drugi je bil tudi na osmi etapi dirke po Dofineji, na generalki za Tour. In potem, ko je Pogačar v deveti etapi – zaradi posledic padca v tretji etapi – ostal brez glavnega tekmeca Primoža Rogliča, je Primoževo vlogo med jumbovci prevzel Vingegaard. In vzel jo je povsem zares, na koncu je zasedel drugo mesto v skupnem seštevku s petimi minutami in 20 sekundami zaostanka za Pogijem.

Naslednje leto je bilo Vingegaardovo. Že na drugi dirki v novi sezoni, Drome Classic februarja v Franciji, je zmagal. Na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja je bil drugi v skupnem seštevku, minuto in 25 sekund za Pogačarjem. Na dirki po Baskiji je zasedel šesto mesto v skupnem seštevku. Na generalki za Tour, na dirki po Dofineji, je bil drugi, 40 sekund za Primožem Rogličem. Zdelo se je, da bo na Touru Roglič prva violina Jumba Visme, Vingegaard pa spet rezervni igralec.

Roglič je nesrečno padel v peti etapi. Odstopil je po 15. etapi. Vingegaard ga je spet nadomestil, tokrat ne za drugo mesto v skupnem seštevku, temveč kar za zmago na francoski pentlji.

Mi smo naredili vse, Pogi bo moral pritisniti piko na i

Letošnja sezona kot predigra za Tour

Letošnjo sezono je Jonas začel blesteče s tremi etapnimi zmagami na dirki Gran Camino. Zmagal je tudi v skupnem seštevku. Na etapni dirki Pariz–Nica je bil tretji, zmagal je Tadej Pogačar s poldrugo minuto prednosti. Vingegaard je zmagal na dirki po Baskiji in pred kratkim na dirki po Dofineji. Jonas je letos motiviran za zmago in videti je, da to dela umirjeno, premišljeno, taktično zelo zrelo. Na obrazu se mu riše končni cilj letošnje sezone. Ta cilj je pod Slavolokom zmage na Elizejskih poljanah.

Vingegaardov največji tekmec na letošnji francoski pentlji Tadej Pogačar je do padca na Liège–Bastogne–Liège zmagoval kot po tekočem traku, in to tako, da je tekmecem gnal strah v kosti. Česa podobnega že dolgo nismo videli na spomladanskih dirkah. Če ga ne bi ustavilo zlomljeno zapestje, bi danes lahko pisali o čudežni Pogijevi pomladi 2023. In vse to je počel vihravo, furijasto, z veliko lakoto na obrazu, vseskozi se je smehljal in dal vedeti, da vse to dirkanje počne z neznosno lahkotnostjo. Prvič v profesionalni karieri ga je ustavila poškodba. Oba z Jonasom imata sila kratki, a neverjetno uspešni karieri.

Če natančneje pogledamo letošnje medsebojne dvoboje s Pogačarjem, je prednost na Pogijevi strani. FOTO: Anne-christine Poujoulat Afp

Vprašanje za rumeno majico, in ne milijon evrov

Kdo bo koga? Je možno, da doživimo pregovor, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima? Ne. Samo bolezen ali nesreča lahko prepreči dvoboj med njima. Zaradi umirjenega in preračunljivega zunanjega videza ter izjemnih uspehov na letošnjih dirkah pred Tourom je prednost morda na Jonasovi strani. Vendar v njegovi mirnosti in preračunljivosti je videti tudi kanček negotovosti. Jonas na videz resda deluje umirjeno, ko mu gre vse po načrtih.

Rumena pentlja bo minila brez štirikratnega zmagovalca

Videli pa smo, da postane izredno nepredvidljiv, če se mu načrti nekoliko izjalovijo in če mu nekdo tesno diha za vrat. Spomnimo se, kako hitro je poniknil po slavju na lanskem Touru, ko se je govorilo, da se zmagovalec Jonas ni znal prešerno veseliti, ker ga je že zapopadel strah zaradi odgovornosti za naprej. In spomnimo se dirke po Hrvaški, na kateri ni zmagal samo zato, ker je bentil nad organizacijo dirke oziroma izbiro trase.

Če pa natančneje pogledamo letošnje medsebojne dvoboje s Pogačarjem, je prednost na Pogijevi strani. Če spet odmislimo Jonasovo umirjenost in preračunljivost in se spomnimo Pogačarjeve lakote na spomladanskih dirkah, potem ga trenutno ni kolesarja na zemlji, ki bi ga lahko premagal. Po kolesarsko povedano bo »požrl« vse pred seboj … In mogoče še koga za seboj.