Korena je ustavil Jalabertov klanec

Primorec Kristjan Koren je kolesaril, kot v Franciji še ni nikoli. Chrisu Froomu zlili urin v obraz, Richieja Porta udarili.

Objavljeno
19. julij 2015 01.19
Vito Divac, šport
Vito Divac, šport
Mende – Trikilometrski klanec na Croix Neuve v Mendeju, ki od leta 1995 nosi tudi ime Montee Laurent Jalabert v spomin na eno največjih francoskih zmag na »veliki pentlji«, je bil zid, čez katerega se Kristjan Koren ni mogel povzpeti tako silovito, kakor je sicer kolesaril v zaključku 14. etape. Če bi bil v tej kolesarski prvini vsaj tako dober, kot je bil Britanec Stephen Cummings, bi se zagotovo veselili slovenske zmage na Touru.

Jalabertov klanec, sicer najostrejši na Touru – strmejši od pirenejskih in alpskih – s povprečnim nagibom 9,1 %, največjim pa 11 %, je bil za edinega Slovenca na letošnji »veliki pentlji« prevelika in prestrma ovira. Kolesaril pa je v slogu, v kakršnem ga doslej na petih dirkah po Franciji nismo videli. S 14. mestom je izenačil najboljšo uvrstitev na Touru iz leta 2011, ko je bil v vožnji na kronometer v Grenoblu prav tako 14., sicer pa je to njegova četrta uvrstitev v petnajsterico.

Koren je kolesaril zelo racionalno, v zaključku etape pa poživil razplet. Za ubežnikom Michalom Golasom se je pognal kakšnih 14 km pred ciljem in ga po treh kilometrih ujel. Zaradi Jalabertovega klanca seveda to ni bila zmagovita akcija, a je pokazal moč najbolj izkušenega slovenskega kolesarja na Touru. Na najstrmejšem delu so ga specialisti za hribovske etape in klasike med 20 ubežniki ujeli.

Chris Froome je v Mendeju pričakoval napade tekmecev, kar se je tudi zgodilo. A je doživel tudi napad gledalca, ki mu je v obraz zlil urin in kričal »dopingiranec«. Nosilec rumene majice je za to gnusno dejanje obtožil neodgovorne medije, ki da neutemeljeno podpihujejo zgodbe o dopingu. Da bo mera polna, je Porte po etapi povedal, da ga je neki gledalec na zad­njih treh kilometrih močno udaril. »Vzdušje je enako, kakor je bilo na Alpe d'Huezu leta 2013. Pregreto do konca. Sem si zaslužil udarec, si je Froome zaslužil, da ga izžvižgajo? To je sramota,« je bil jezen, predvsem pa žalosten Avstralec.

Napad Naira Quintane je bil silovit, a očitno prehiter, res pa je, da mu je bolj kot za to, da bi ogrozil rumeno majico, šlo za drugo mesto. Na najbolj strmem delu se je otresel Tejaya van Garderena. Froome je kolesaril v svojem znamenitem slogu. Ko so v ospredju ostali le še favoriti, brez pomočnikov, je le sledil Quintani in Nibaliju. Kolumbijca je v visokem ritmu ujel še pred vrhom klanca. Za poslastico pa še v ciljnem šprintu prehitel. Dodatna sekunda je bila nagrada za vse, kar je v zanj zagotovo najtežji etapi preživel. Zato je tudi šprintal s takšno ihto.

Prvo zmago za južnoafriško moštvo MTN-Quebeka je slavil 34-letni Britanec Stephen Cummings: »Ker nisem bil najmočnejši niti najboljši hribolazec v ubežni skupini, sem pač čakal na svojo priložnost.« Francoska ekipa FD Jeux je ves čas pripravljala zmago Pinotu. Po gorskem cilju je Cummings izkoristil obotavljanje Bardeta in Pinota, za katerega je Bardetov kolega v Ag2R Bakelandts rekel, da je bilo njuno počet­je zelo neumno. Britanec je z vetrom v hrbet švignil mimo njiju. »Zadnja dva zavoja sem do konca tvegal in v slogu mojstrov prologa izkoristil izjemno priložnost,« se je veselil največje zmage v karieri 34-letni Britanec, nekdanji član Skya in BMC. Južnoafričanom je ozaljšal praznični dan Nelsona Mandele.