Maratonu se prihodnje leto obeta nadgradnja

Ljubljana – Maraton Franja je tudi v 35. izvedbi potrdil svojo vrhunskost – z organizacijo in pristopom udeležencev. Približno 5400 kolesarjev so našteli v treh dneh. Na veliki (156 km) in mali Franji (97) se jih je dokazovalo 2380. Smetano je pobral Ptujčan Igor Kopše (3;23:31,5), ki je veliko Franjo osvojil drugič zapored. Med dekleti je zmago slavila Italijanka Barbara Lancioni (3;33:46,7).

Deževna vremenska napoved je prestrašila marsikaterega udeleženca Franjinega vrhunca, pa tudi prireditelje. »Na štartu je bilo 300 kolesarjev manj, kot jih je bilo prijavljenih. Bali smo se velikega osipa. Razpletlo se je nad pričakovanji,« si je oddahnil direktor maratona Franja Gorazd Penko. »Na trasi ni bilo niti kaplje,« je bil zadovoljen tudi športni direktor Kolesarske zveze Slovenije Martin Hvastija.

Vremenske razmere so bile idealne, so se med sabo strinjali udeleženci. Temu so prikimali tudi pri zdravstveni službi, pri kateri so imeli manj dela v primerjavi s prejšnjimi leti, ko si beležili veliko dehidracij. Nekateri udeleženci so v cilj prikolesarili z nasmehom na obrazu, drugi v krčih ali z odrgninami, vsi pa so bili ponosni, da so premagali zastavljeno razdaljo. »To je resna tekma. Udeleženci se ne merijo samo v času, ampak na koncu tudi šprintajo kot na pravi dirki. Gre za amaterske kolesarje, ki se ne želijo imenovati rekreativci. Za najboljše je bila to tista prava dirka,« je razmišljal Hvastija, ki je na maratonu Franja tekmoval konec 80. let prejšnjega stoletja.

Na veliki Franji so na vzponu na vrhniški klanec pobegnili štirje kolesarji, složno so prikolesarili pod Kladje. Na polovici vzpona (najhitrejši je bil Matej Lovše) sta se odcepila Rus Peter Ukov in Slovenec Matic Strgar, do cilja sta kolesarila sama. A najhitrejši na 156- kilometrski razdalji je bil udeleženec, ki je kolesaril v skupini za njima – lanski zmagovalec Kopše iz ekipe Tuš. Strgarja so, ker se je prijavil z drugim imenom, na koncu diskvalificirali, za drugouvrščenim Rusom je tretje mesto zasedel Gregor Sikošek (JB Team).

»Pričakovali smo deževno Franjo, pa so bile na koncu razmere idealne, saj ni bilo prevroče, ceste pa so bile suhe. Trasa je enaka kot vsako leto, vprašanje je le, kakšna je konkurenca,« je dejal Kopše, specialist za klasične dirke. Ustrezajo mu dolge in naporne trase z ne preveč strmimi klanci. »Kladje ni prestrmo, pisano mi je na kožo. Povsod drugje pa je hitro ravno. Na Vrhniki letimo 30 km/uro, ponavadi je v Škofji Loki veliko vetra, v kombinaciji z visokimi temperaturami, ki jih tokrat sicer ni bilo, pride bolj do izraza osnovna telesna pripravljenost in to mi ustreza. Povsem drugače je že na maratonu Alpe: z 80 kg spadam med težkokategornike. Takšni nismo gibljivi, težko pospešujemo. Pri dolgih strmih klancih nimam možnosti,« je dejal Kopše. Zmage se je kajpak razveselil, pripomnil pa je, da štartni zamiki po kategorijah udeležencem prinašajo nepreglednost. »Tisti, ki štartamo pozneje, dohitevamo počasnejše iz skupin pred nami. Tako ne vemo, kdo je najhitrejši. Taktični način dirkanja se s tem povsem spremeni, sploh pa ni pravega zmagovalnega občutka na cilju, če veš, da sta pred teboj že dva prekolesarila ciljno črto,« je razmišljal.

V ženski konkurenci sta zmagovalki Lancionijevi, ki je bila najhitrejša tudi pri vzponu na Kladje, družbo na stopničkah delali še Tina Brelih (Alpe) in Italijanka Enrica Furlan. Na malem maratonu sta zmago slavila Italijan Andrea Martinelli in Slovakinja Livia Hanesova. »Prireditev je uspela! Menim pa, da jo moramo prihodnje leto še nadgraditi z dnevom kolesarstva,« je direktor maratona Penko z mislimi že pri novih izzivih.