Tiskane izdaje
Vozi se po zadnjem kolesu in vijuga sem ter tja, medtem ko drugi zagrizeno pogledujejo le na števec. Briga ga za polomljeno angleščino. In tudi za vse drugo, kar si mislijo o njem. Pod čelado nosi grivo, ne brije si nog. Zlato kolajno si je kot svetovni prvak pri poziranju v celoti zbasal v usta. Ni ga kolesarja, kot je Peter Sagan. Škoda, saj kolesarstvo potrebuje zvezdnike, kakršen je ta ekscentrični Slovak.
»Malo zabave ni še nikogar ubilo,« je komentiral, ko je lani na Elizejskih poljanah stal na zmagovalnem odru ob zadržanem Chrisu Froomu ter pokal za osvojeno zeleno majico na Tour de France spremenil v navidezno strojnico in meril proti publiki. Zabava druge in zabava se sam. Kljub mnogokrat nečloveškim naporom na kolesu vedno najde čas za humor. Iskren, brez dlake na jeziku, norčav in tudi ciničen se je prikupil navijačem in postal najbolj zaželen kolesar v karavani. Vsi komaj čakajo, da odpre usta, vse, kar prileti iz njih, je uspešnica. Saganizem. Primerjali so ga z Zlatanom Ibrahimovićem, pa jim je seveda odgovoril: »Kdo je Ibrahimović?« »Sem bolj sproščen kot drugi. Moj hobi je moja služba. Torej, lahko kolesarim, se zabavam in ob tem še vzamem nekaj denarja,« pravi eden najbolje plačanih tekmovalcev.
Ob vsem tem njegov kolesarski pedigre nikakor ni sporen. Niti profesionalen pristop. Prav nasprotno. Pooseblja surovo moč, je prava zver. Hkrati pa tudi akrobat na kolesu. Vozi brez rok, po zadnjem kolesu, s kolesom skače po stopnicah gor in dol. Te spretnosti so ga že mnogokrat rešile pred hudim padcem, denimo letos na dirki Pariz–Roubaix, ko je pred njim padel Fabian Cancellara, sam pa je z izjemnim manevrom – leteči Sagan so ga poimenovali – odpeljal čez Švicarjevo kolo.
Tudi način, kako tekmuje, je nekaj posebnega, z njim zasvaja. V času po Armstrongovih dopinških aferah je namreč kolesarstvo postalo bolj klinični šport, vse več poudarka je na analizah in obdelavi podatkov. Kolesarji na cesti vse bolj zrejo v svoje merilce in računalnike, natančno vedo, koliko vatov, koliko kilometrov in ur imajo že za in pred seboj. Analize so seveda dobra stvar in pomagajo pri napredku, toda hkrati se na dirkah izgublja impulzivnost, drznost, »panache«, kot francoski kolesarski navdušenci imenujejo pogumne napade kolesarjev, ki se kdaj izidejo, mnogokrat pa spektakularno propadejo. Sagan je poosebljeni panache. Enega takšnih napadov je uprizoril na lanskem svetovnem prvenstvu v Richmondu in tudi osvojil mavrično majico, v kateri tako ponosno nastopa to leto. »V dobi, ko lahko vse preračunamo in metodično izmerimo, Peter udari iznenada. To je najnevarnejši kolesar, kar sem jih kdaj videl,« je njegov uspeh pospremil nekdanji kolesar Christian Vande Velde, ki je bil komentator na televiziji NBC.
Čeprav zmaguje v velikem slogu, še zdaleč ni serijski zmagovalec. Serijsko pravzaprav osvaja druga mesta. A zaradi njih ni nikoli kazal pretiranih frustracij. Skomigne z rameni in pravi: »Vsak dan je nova zabava!« »Mislim, da bi se hitro začel dolgočasiti, če bi mu vse uspevalo kot po tekočem traku. Tako pa se naslednjič le še bolj zabava. Tudi navijači še bolj nestrpno pričakujejo nov njegov uspeh,« je o njem povedala žena Katarina, ki je postala sestavni del njegove javne podobe. Še zlasti sta skupaj navdušila z oglasnim spotom za slovaško prehrambno podjetje Sunroot in uprizorila prizor iz filma Briljantina. Sagan se je odlično znašel v čevljih Johna Travolte in kar težko si je predstavljati katerega od ostalih vrhunskih, a precej nevpadljivih in vase zaprtih kolesarjev v vlogi Dannyja, ki pleše okoli svoje Sandy. Ali kako pleza po pečinah, seka drva in se kot gladiator bori v areni, kar je prav tako že počel pri snemanju oglasnih spotov. Z njimi njegova prepoznavnost le raste in brez dvoma je najbolj priljubljen kolesar tega trenutka.
Želijo ga množice in kot pravi, se trudi, da jim ustreže, se ustavlja, jim deli podpise in fotografije. »Tudi sam sem nekoč z velikimi očmi opazoval zvezdnike. Vem, da ljudje pridejo od vsepovsod na dirke, si zaradi nas vzamejo dopust, nekaj jim moramo vrniti. Navijači morajo biti naša motivacija,« je nedavno dejal o tem, kako se sooča z obleganjem navijačev na vsakem koraku. Tudi kakšne bolj tehtne izjave je torej vse pogosteje slišati iz njegovih ust. Lani na SP se je dotaknil migrantske krize v Evropi in pozval k »spremembi sveta«. Glede na vse njegove humoristične epizode ga sicer marsikdo niti ne jemlje resno. Mnogi so se nad njim zaradi nekaterih potez – ko je denimo uščipnil v zadnjico eno od deklet, ki je sodelovala pri podelitvi na zmagovalnem odru – tudi že zgražali. Toda s svojo priljubljenostjo bi lahko vseeno dobil glas in vpliv za spremembe v kolesarski karavani.
»Sagan je eden največjih kolesarjev. Je Eddy Merckx našega časa. Tako nadarjen je na kolesu. Res se veliko šali, pa vendar zna biti tudi zelo resen. Kolesarstvo zelo spoštuje. Je naša velika zvezda,« je o njem zapisal kolesarski novinar Hugo Coorevits. Prav zaradi teh lastnosti so ga z odprtimi rokami sprejeli gorski kolesarji, ko je prišel na zamisel, da bi na OI v Riu nastopil v olimpijskem krosu. Cestni dirki se je že pred tem odpovedal in sklenil, da se vrne h koreninam, na gorskem kolesu je že bil mladinski svetovni prvak. S posebnim povabilom, s katerim bo najboljša mogoča popestritev in promocija te veje kolesarstva, bo tako asfalt zamenjal za bolj umazane površine. Sicer ni pričakovati, da bi lahko posegel visoko – se bo pa zagotovo spet dobro zabaval.
