Pintarič: Za drobiž mešamo štrene velikim

Chies d'Alpago – Dan po novem uspehu – 3. in 4. mestu na EP v krosu – sta se Blaža Klemenčič in Tanja Žakelj že pripravljali na dolgo pot čez lužo, kjer ju konec tedna čaka tekma svetovnega pokala. Poškodovana Klemenčičeva je noč po dirki zaradi bolečin v rebrih spala zelo malo, a bo vseeno zobe stisnila tudi v Kanadi.

Klemenčičeva je uspeh na EP v Alpagu slavila v velikih bolečinah zaradi zlomljenega rebra, niti analgetiki niso kaj veliko pomagali. »Ves teden nisem vzela ničesar proti bolečinam, pred dirko pa. Mislila sem, da me tako ne bo nič bolelo, a sem že na štartu začutila, da ne bo tako. A dala sem vse od sebe, čeprav so zelo bolele tudi noge,« je po dirki povedala Blaža. Da je bolje, da protibolečinsko tableto vzame šele pred štartom, je menil njen trener Robert Pintarič. »Sicer bi imela le lažni občutek, da je z rebri bolje. Bolečine je bila na dirki že vajena, vseeno je bilo vse skupaj zanjo eno samo trpljenje,« je povedal »Pinta«, vseeno pa verjel, da se lahko njegova varovanka dobro izkaže: »Vedel sem, da sta obe dekleti motivirani, da bosta na štartu agresivni, tudi če nista tako dobro pripravljeni.«

»Prvi trening je Blaža na progi opravila s polnovzemetenim kolesom, zato da ni dobila toliko udarcev v rebra. A s tem kolesom ne bi mogla dobro dirkati, razlika bi se poznala na klancu. Spust pa ni bil nič posebnega, tam je bila lahko zadržana. Nevarno bi bilo, če bi še enkrat padla,« se je v tekmovalni dan še enkrat ozrl Pintarič in se zavedal, da bi lahko v najslabšem primeru rebro poškodovalo tudi pljuča, »a to je pač šport, vsaka poškodba je intimna stvar športnika. Nekateri z njimi iščejo alibi, Blaža pa ni človek, ki bi delal dramo in sceno.« Vseeno so jo bolečine noč po tekmi držale pokonci, prav tako najbrž kolajna. »Lahko rečem, da mi ta bron pomeni še več kot lansko srebro. Lani sem imela dobre rezultate, letos pa na dirkah nisem mogla pokazati vsega, česar sem sposobna. Zlasti ta zadnja dva tedna sta bila naporna, tudi za glavo,« je ocenila.

Novi dve kolajni sta prišli deset let po njenem vrhuncu tekmovanja v maratonu: v letih 2004 in 2005 je osvojila zlato in bron na EP ter srebro in bron na SP. Nato se je pred OI v Pekingu posvetila le krosu. »Iz 'dizel mašine', iz veliko vzdržljivosti smo morali dobiti hitrost. Tega pa ne moreš ustvariti čez noč,« je še menil njen partner in trener, ki je na kolajno gledal kot na plod napredka v zadnjih letih. Ob vnovičnem uspehu dveh Slovenk med evropsko konkurenco pa je zaradi slabe podpore znova zbodel tudi krovno kolesarsko zvezo: »Dobro delamo in to se pokaže na velikih tekmah. V primerjavi z velikimi reprezentancami smo siromaki, za drobiž mešamo štrene velikim. A na naši zvezi o tem ne želi govoriti nihče.«