Poveljnik parnega valjarja

Osebnost tedna: Kapetan Skya Chris Froome je še tretjič zmagovalec Toura.

Objavljeno
25. julij 2016 16.17
Vito Divac
Vito Divac

Pariz - O Chrisu Froomu smo v rubriki »Osebnost tedna« v minulih letih povedali skorajda vse: da je zelo predan in v celoti posvečen svojemu delu, skromen in zadržan pri občevanju z javnostjo, ki pa ji vendarle razkrije vse, kar misli. Kolesarsko je zrasel v Afriki, tekmovalno pa se izoblikoval v šampiona Toura v Veliki Britaniji, katere državljan je.

O levjesrčnem fantu, ki mu v rodni Keniji pravijo »nguvu kama simba«, kar pomeni »močan kot lev«, v minulih letih nismo vedeli le to, kakšne so njegove številke na merilcu moči, ki ga tako pozorno gleda domala na vsakem metru dirkanja. Pod pritiskom sumničenj jemanja prepovedanih učinkovin je lani, čeprav nerad, razkril podatke o moči in drugih prvinah vrhunske pripravljenosti.

Njegove meritve so blizu mejam človeške zmogljivosti. Pri 186 cm in 69 kg je lani na Touru vsaj 20 minut vrtel pedala z močjo 6,2 vata na kilogram teže. Pri največji moči se je merilec ustavil pri 525 vatih. Poraba kisika (VO2), ki je ključna pri vzdržljivosti, je 88,2 ml/kg, kar je v zgodovini zmagovalcev Toura imel le še Greg LeMond (92). Froome je ob razkritju dejal, da je naravna danost le del zmagovite sestavljanke.

Trikratni osvajalec rumene majice je telesno in psihično najbolje pripravljeni in vsestranski kolesar sveta. A na prestol Toura se nikoli ne bo povzpel brez predanega moštva. Je vrh piramide ekipe, ki mu Angleži pravijo »The steamroller«, Francozi »Le rouleau compresseur«, Španci pa »La apisonadora«. Se pravi »parni valjar«, kakršna sta bila Banesto Miguela Induraina in US Postal Lancea Armstronga. Vsak v skrbno izbranem moštvu ima svojo vlogo – od spiritusa agensa sodobnega britanskega kolesarstva Dava Brailsforda do delavcev v spremljevalnem moštvu, v katerem je tudi pet Slovencev – mehanika Filip Tišma in Igor Turk, maserja David Rožman in Marko Džalo ter Nik Burjek, ki skrbi za Skyevo hišo v Monte Carlu.


Rumena majica Britanca Chrisa Frooma z lanske Dirke po Franciji je pristala na dobrodelni dražbi za Botrstvo v Sloveniji. Foto: Uroš Hočevar/Delo

Brailsford je strateg osvajanja rumene majice (od debija Skya leta 2010 je štirikrat zmagal). Ko je zmagal leta 2012 Bradley Wiggins, je bil Froome njegov pomočnik. Slednjemu so pri treh zmagah od štarta do cilja stali ob strani Richie Porte leta 2013, Geraint Thomas leta 2014 in Wout Poels letos. Letošnji »modro-črni stroj« je bil drugačen od minulih let. V ekipi je bilo več izrazitih hribolazcev kot v minulih letih, ko so Froomu na zadnjih vzponih ostajali po dva ali trije pomočniki. Letos jih je bilo pet: Poels, Sergio Henao, Mikel Landa in Mikel Nieve. Vsi razen Poelsa so imeli kakšen slab dan, kar pa se v moči ekipe ni poznalo. Zato tudi tekmeci niso imeli možnosti napadati, ker je bil ritem Skya tako močan, da nihče ni mogel mimo.

Drugi mož v strategiji je psiholog Tim Kerison, ki je potreboval 18 mesecev, da je spremenil filozofijo ekipe in kolesarje prepričal, da tradicionalno uveljavljeni model »priprav na dirko« ni dober. Njegovo vodilo je, da je nastop na Touru najlažji del ekipnega dela, ključ do zmage pa so izjemno težki treningi, ki jih Sky opravlja na višini (ponavadi na Kanarskih otokih). Tudi prepričal jih je, da morajo vsi predano delati za en sam cilj – zmago. Tisti, ki tega niso sposobni, kot denimo leta 2012 Mark Cavendish, ki je v ekipo vnesel preveč napetosti, ne sodijo zraven. Zato je tudi moral oditi, čeprav je medijsko izjemno zanimiv. Za ekipo je bil nekoristen. Popolna osredotočenost Skya na Tour ima seveda temnejšo plat – ni prostora za razvoj talentov. Ampak to najbogatejšo ekipo WorldToura, katere letni proračun je 35 milijonov evrov, niti ne zanima.

Ključne točke tretje Froomove zmage so bile vrhunska pripravljenost že na začetku dirke, vrhunske vožnje na kronometer, sijajen spust z »Mohoričevo žuželko« v Bagneres de Luchon, s katerim je naznanil, da kot vrhunski hribolazec nima več hib, ter dramatičen »tek« brez kolesa na Mt. Ventoux, s katerim je žirijo »prepričal«, da so mu dali čas prvega tekmeca, tudi nesrečneža v tej drami Nizozemca Baukkeja Molleme. Kritični trenutek je bil padec v najtežji alpski etapi, ko mu je 33 km pred ciljem dal svoje kolo zvesti pomočnik Geraint Thomas, s katerim je skupaj od prvega dne v Barloworldu.

Pa ima Froom kakšno slabost? Po letošnjem Touru kaže, da ne. Sodeč po moči Skya se mu obetajo nove rumene majice, saj ta čas ni kolesarja niti ekipe, ki bi mu lahko sledil. Zato je napovedal še pet do šest nastopov v Franciji.