Purito v rdeči majici, a ga je strah Dumoulina

Vuelta: Fränk Schleck se je vrnil na zmagovalni oder po štirih letih.

Objavljeno
07. september 2015 23.46
V. D., šport
V. D., šport

Alto Ermita de Alba – Joaquim Rodriguez je naposled le oblekel rdečo majico. Ob pravem času, kajti jutri ga čaka bržkone najtežja preizkušnja v karieri. Na 38,7 km dolgi »uri resnice« oziroma vožnji na kronometer bo moral pokazati, ali je pripravljen za skupno zmago.

Ker sta z Italijanom Fabiom Arujem enaka dobra oz. slaba v vožnji na čas in bodo njun dvoboj odločili preostali vzponi, je bil v središču njunega zanimanja predvsem boj za sekunde z Tomom Dumoulinom, ki je izraziti specialist za posamično preizkušnjo. »Zelo težko bo. Pričakoval sem, da bo Nizozemec popustil, a je bil še močnejši kot v nedeljski etapi. Očitno ima dobro regeneracijo. Pred kronometrom ima na voljo še dan počitka, tako da bo zagotovo močnejši, bitka za rdečo majico pa zame zelo težka, čeprav imam skoraj dve minuti prednosti,« Rodriguez upa, da bo prekolesaril najboljšo uro resnice v karieri. Naloga bo vsekakor izjemno težka, saj je Nizozemec na lanskem SP v Ponferradi v Španiji osvojil bronasto kolajno.

Odločitev o zmagovalcu etape je padla v ubežni skupini, v kateri se je na zmagovalni oder vrnil Luksemburžan Fränk Schleck. Nazadnje je zmagal sicer lani na DP Luksemburga, na velikih dirkah pa leta 2011 na Mednarodnem kriteriju. Potem pa je padel na testu dopinga, po vrnitvi leta 2014 pa ni našel forme. Pravi, da je imel obilico težav s poškodbami. »Zaradi njih sem izpustil nastop na Touru, na Vuelti pa sem se hitro odrekel kolesarjenju na visoko uvrstitev v skupnem seštevku. Osredotočil sem se na etapno zmago. Moral pa sem biti potrpežljiv, kajti v prvi polovici Vuelte je bil ritem zame premočan,« je pojasnil zadržanost Luksemburžan.

Tako kot je padla odločitev o zmagovalcu na zaključnem, 7-kilometrskem klancu Alto Ermita de Alba, katerega največji naklon med tretjim in petim kilometrom je 21,67 %, najmanjši pa 8 %, je tudi v skupini favoritov. Rodriguez je želel etapno zmago, vendar pa v glavnini ni bilo prevelike želje. Astana in Tinkoff sta bila zadržana, kar je najbolj ugajalo Dumoulinu. Purito je napadel v zadnjem kilometru in Aruju slekel majico vodilnega. Zmaga je bila zelo sladka, kajti sekundo zaostanka je obrnil v sekundo prednosti.