Štangelj: Tako težko šolo bi potreboval marsikateri zvezdnik

Prekaljeni kolesarski maček Gorazd Štangelj je pred sezono službo v Astani in selektorsko mesto zamenjal za nov izziv v Bahrain Meridi, kjer je pri vrhu piramide moči. V novi arabski ekipi je priložnost ponudil kar šestim Slovencem, ki mu zaupanje vračajo z obrestmi, ob tem pa se spopada tudi z izzivom po imenu Vincenzo Nibali.

Je bil prehod na bolj odgovorno funkcijo v Bahrain Meridi zahteven?

Ni se veliko spremenilo, le telefon ne neha zvoniti. Čisto vsega še vedno ne morem imeti pod nadzorom, sem pa vpleten tudi v organizacijsko delo, da ne izgubim dogajanja v ekipi. Moja naloga je, da vse deluje, tako kot mora, prej v Astani sem se kdaj še vedno lahko 'skril' za glavnega direktorja ekipe, zdaj pa tega ni več. Dirke so lahko logistična nočna mora, hkrati smo imeli dirke v Franciji, Švici in na Nizozemskem, del se pripravlja tudi na Slovenijo, vsaki odpravi pa moram zagotoviti dovolj zdravih kolesarjev. Dva sta se nam v zadnjem trenutku poškodovala, na Nizozemskem pa so nam ukradli kolesa, zato si lahko predstavljate, da tudi tedni po Giru niso nič kaj mirni. V naslednjih dneh me čaka dirka po Sloveniji, potem pa še po Poljski, državna prvenstva in morda Vuelta, če se bomo tako dogovorili.

Prvo sezono delujete kot ekipa, kako ste se prilagodili na delo z novimi obrazi?

Vsi si zaslužijo le pohvale, za prvo leto delujemo izjemno dobro, nad pričakovanji. Imamo enkratno osebje, ki se velikokrat samo odzove tako, kot je potrebno in meni prihrani precej dela. Na Giru recimo sploh ni bilo večjih težav, zato smo se lahko osredotočili na svoj posel in pripravljali taktiko, saj so ostale stvari rešili že mehaniki in maserji. Seveda bi si želeli nekoliko več članov podpornega osebja, a moramo ostati znotraj okvirov zastavljenega proračuna.

Ko ste potegnili črto pod Girom – uspeh ali ne?

Pred začetkom sezone smo si začrtali visoke cilje, drugače sploh nima smisla tekmovati. Tretje mesto zagotovo ni tisto, po kar smo na Giro prišli, a glede na dogajanje na cesti in res močno konkurenco moramo biti zadovoljni tudi z odrom za zmagovalce. Seveda bi se kaj dalo narediti tudi bolje, a naša ekipa ni tako močna kot Movistar, da bi lahko sami nadzorovali dirko. Vedeli smo, da bo Nairo Quintana v Italijo prišel zelo močan in smo se na njegove vožnje dobro pripravili, presenetil pa nas je Tom Dumoulin. Nihče ni verjel, da se lahko tako dobro pelje na vzponih.

Lahko bi rekli, da je Vincenzo Nibali dirko odpeljal skoraj brez napak …

Po bitki je lahko biti general, na cesti pa precej težje. Na Blockhausu in Oropi bi Vincenzo lahko bolje ocenil svojo moč in varčeval z energijo, tako bi prihranili vsaj 40 sekund, a tekmovalec med dirko tega ne more vedeti, niti ne razmišlja v tej smeri. Vincenzo je velik šampion in vedno dirka na zmago, zato mu ne moreš zabičati, naj pusti tekmovalce pred seboj in vozi svoj tempo, saj bo tako lažje prišel do odra za zmagovalce. Zanj šteje le zmaga.

V prvi polovici sezone rezultati najbrž niso bili na pričakovani ravni?

Manjkala nam je kakšna zmaga, tudi zato, ker se je Vincenzo osredotočil le na Giro in zato vso pomlad ni dirkal. Z njim je bila na pripravah vsa ekipa za Giro in zato nam je zmanjkovalo kolesarjev, ki bi bili v dobri formi. Sonny Colbrelli je poskrbel za nekaj lepih zmag, a smo bili na dnu lestvice ekip, zato je vodstvo precej pritiskalo na nas. Mi smo poskušali zaščititi kolesarje in jih prepričati, naj počakajo na Giro. S tretjim mestom so bili vsi zadovoljni in v nadaljevanju bo precej lažje, tako za kolesarje kot za nas.

Do kdaj bo Bahrain Merida del profesionalnega pelotona?

Pogodbo smo podpisali za tri leta, torej po letošnji vsaj še za dve sezoni. Želimo biti čim boljši in vodstvu pokazati, da dobro delamo, tako bi projekt že takoj lahko spremenili v večletnega in si zagotovili varno srednjeročno prihodnost, kar je v tem športu prava redkost. Letos smo zagotovo varni, drugo leto pa bi morali pokazati še malo več in si zagotoviti sredstva do leta 2020. Potem bi lahko vzgajali kolesarje in pripeljali še kakšno zvezdo, ki bi prinesla dodatne zmage.

Kakšni so načrti ekipe za Tour? Je v njih tudi Jani Brajkovič?

V Franciji bomo v prvi vrsti lovili zmage na srednje težkih etapah s Colbrellijem, v šprintih manjših skupin mu ni para. Ob njem bo še Jon Izagirre, ki bo najprej na dirki po Švici lovil oder za zmagovalce in upamo, da bo dobil potrditev, da je v dobri formi. Na Tour gremo z željo po prvi deseterici, a se bomo sproti prilagajali situaciji. Jani je na Dauphineju dobil priložnost, ki si jo je glede na pretekle rezultate tudi zaslužil. V Koloradu je na pripravah dvigoval formo in če bo pokazal, da se v gorah še vedno zna peljati dobro, bo zagotovo dobil mesto v ekipi za Tour, tam bo zelo verjetno tudi Grega Bole.

Pa dirka po Sloveniji?

Zasedbo ekipe smo morali večkrat spremeniti zaradi poškodb, tako bi moral Giovanni Visconti nastopati v Švici, a se je sanacija poškodbe z Gira zavlekla, zato bo prišel na slovenske ceste. Ob njem bodo v ekipi vsi trije mladi Slovenci: Luka Pibernik, Domen Novak in David Per, izkušnje bo prinesel Borut Božič. Ekipa bo zanimiva.

Pod vašim okriljem dirka kar šest Slovencev. Je to prednost ali dodaten pritisk?

Zame je nedvomno prednost, poglejte le Luko Pibernika na Giru. Je zelo zagnan, v vsaki etapi se želi dokazati in vedno naredi, kar pričakujemo od njega. Ob tem ga je bilo treba kar malo držati nazaj, saj se je že na prvih etapah razdajal za ekipo, celo bolj, kot bi bilo treba. Z vsemi Slovenci se dobro poznamo, fantje se zavedajo, da od njih pričakujemo veliko, saj vemo, kako dobri znajo biti. Zaradi tega je z njimi delati precej lažje.

Kako velik je bil skok med profesionalce za mlada Novaka in Pera?

Tako Domen kot David sta naložbi za prihodnost. Oba si seveda želita izkusiti največje dirke, a jih ne smemo preveč obremeniti. Giro in Tour bi bila zanju letos še pretežka, a moram ob tem poudariti, da nimata nobenih težav. V Adrii vzdržujejo visoko raven dirkanja in vrhunsko delajo z mladimi kolesarji. Odnosi so profesionalni, svoje kolesarje pa naučijo, kako biti samostojni. V Novem mestu Slovenci opravijo težko šolo, ki bi zelo prav prišla tudi kakšni od razvajenih velikih zvezd, kar jim tudi večkrat povem. Iz Adrie v svet prihajajo dobri, lepo vzgojeni kolesarji, ki so odgovorni in hvaležni za priložnost ter pomoč. To tudi v velikih ekipah ne ostane neopaženo.

Kje ju vidite čez nekaj let?

David Per je že v mlajših kategorijah pokazal, da je talent za severne klasike, a bo potreboval še nekaj izkušenj. Domen Novak ima za sabo težko leto, v katerem se je ubadal s poškodbo, potreboval je skoraj pol leta, da je prišel nazaj na pravo tekmovalno težo in pripravljenost. Na Hrvaškem je pokazal, da je za 21 let neverjetno zrel, tudi Nibali ga je pohvali, da je opravil veliko delo. Upamo, da bo napredoval po načrtu, potem ga bomo avgusta poslali na Vuelto, kar bi bila zanj dragocena šola za naprej.

Kakšen tip kolesarja pa lahko postane Domen Novak?

Od mladinskih kategorij dalje vsi pričakujejo, da bo postal čistokrvni hribolazec, a testi kažejo drugače. Je presenetljivo eksploziven in hiter v zaključkih, a do sedaj tega še ni pokazal, hkrati pa za svojo težo premore osupljivo moč. Je neizbrušen dragulj, prezgodaj je še, da bi ga »ukalupili«, pri razvoju kolesar potrebuje predvsem širino. Na dirkah je pokazal, da se lahko vozi ob boku najboljših hribolazcev, a ne sme zanemariti niti kronometra, v katerem bi lahko postal zelo dober.

Grega Bole zna zmagovati, zakaj ne dobi več priložnosti?

Vsi vemo, česa je Grega sposoben. V zadnjih letih je nekoliko padel in ni kazal takšne forme, kot jo je še nekaj sezon nazaj, mislim pa, da se počasi pobira. Zdaj mu res nismo namenili veliko priložnosti, po Touru pa bo tudi Grega prišel na svoj račun. Bole ima težavo, da na etapnih dirkah lažje zmaguje v prvih etapah, saj nima najboljše regeneracije in je v zadnjem tednu izmučen. Letos je žal dobil vlogo pomočnika, Colbrelli je z njegovim delom zelo zadovoljen, skupaj z Božičem so odlična ekipa. Borut svoje opravi med dirko, Grega pa v zaključku, ob tem so fantje postali tudi pravi prijatelji, kar je vedno lepo videti. S Colbrellijem smo že podaljšali pogodbo in upamo, da bo naslednje leto trojka poskrbela tudi za kakšno zmago na velikih klasikah.

Lahko naslednje leto pričakujemo drugačno Bahrain Merido?

Okostje ekipe je sestavljeno, v naslednji sezoni bomo zamenjali štiri ali pet kolesarjev. Letos je v ekipi nekaj takšnih, ki so tukaj le zaradi sponzorskih pritiskov, a niso kaj dosti pokazali, zato ne bodo dobili nove pogodbe. Ko bodo odšli, se bo sprostilo nekaj prostora in lahko bomo dopolnili ekipo tam, kjer se letos kažejo luknje. To je proces nastajanja dobre ekipe, o katerem sem govoril in ki se ga ne da preskočiti.

Letos bo svetovno prvenstvo na Norveškem zelo zanimivo. Imamo kolesarje za takšno progo?

Na razgibanih in nepredvidljivih trasah imamo vedno več možnosti kot na progah, ki so pisane na kožo čistokrvnim specialistom. Takšnih v Sloveniji nimamo, imamo pa zanimivo mešanico mladih in izkušenih kolesarjev. Vprašanje je le, kako pripraviti fante do tega, da bodo konec septembra še vedno v vrhunski formi in motivirani za tako veliko dirko. Če jih bo Andrej Hauptman znal povezati in jim vliti motivacijo, potem bodo fantje zagotovo dobri.

Kdo od slovenskih kolesarjev ima tisti pravi »ubijalski« instinkt velikih šampionov?

Matej Mohorič ta instinkt zagotovo ima, on je narejen iz pravega sveta. V zadnjih letih je bil v ekipah, ki niso prepoznale njegovega pravega potenciala in so z njim delale narobe, a še vedno v vsakem trenutku kaže šampionsko mentaliteto in obnašanje pravega profesionalca. Veselil bi se dela z njim, je ogromen talent in če bomo imeli srečo, bo v prihodnje postal del naše ekipe. Težka štiri leta so bila zanj dragocena šola, pod pravim vodstvom bo hitro naredil velik preskok na raven, ki jo vsi pričakujemo od njega. Nič še ni zamujenega.

Kaj pa Primož Roglič?

»Rogla« je pravi fenomen in hkrati velika uganka. Z vsakim nastopom nas na novo preseneti, največkrat pozitivno, zna pa kdaj tudi razočarati, ko vsi veliko pričakujejo od njega. Je edinstven kolesar, pri njem res nikoli ne veš, kaj se dogaja, mislim da tudi ekipa, trenerji in sotekmovalci včasih tavajo v temi in ne vedo, česa je zmožen naslednji dan. Je fantastičen kolesar, do zdaj je zmagoval v gorskih etapah, na kronometrih in nazadnje še v šprintu, kar je noro. Lahko le upamo, da bodo takšni rezultati še nekaj časa trajali, tudi če ne napreduje več, saj je že ta nivo vrhunski. Pomanjkanje izkušenj se mu nič ne pozna, vozi se kot pravi profesor. Tako kot zmore Roglič »naštudirati« kronometre in ubrati skoraj popolno linijo, zmorejo le največji kronometristi na svetu. Naj slovenski fenomen v pelotonu traja čim dlje.