Tiskane izdaje
V Ameriki so bila 29-palčna gorska kolesa dokaj priljubljena že dolgo nazaj, na evropskih tleh pa so se začela uveljavljati šele v zadnjih letih. Zdaj so v olimpijskem krosu prevladujoča. Lažje prevozijo čez ovire, so hitrejša, to dvoje pa prevlada nad tem, da je 29-palčnik težji (seveda ne veliko, če so na njem najboljše komponente). Športniki v tej disciplini so spretni jahači in znajo prevoziti marsikakšen skok, ki bi ga rekreativec zmogel le z močneje vzmetenim manjšim kolesom z drugačno geometrijo. Tanja Žakelj pravi, da ko je začela voziti 29-palčno kolo, 27,5-palčnih sploh še ni bilo, zato ta odločitev ni bila pretežka. Kolo ji po njenih besedah odlično ustreza po velikosti in ga ne bi želela menjati, hkrati pa doda, da so 26-palčna kolesa za dirkanje zagotovo slabša izbira.
Praktično vsi tekmovalci v gorskem kolesarstvu imajo okvirje koles že nekaj let izdelane iz karbona, ki je lažji, a tudi dražji kot primerki iz aluminija, ki pri rekreativcih razumljivo še vedno prevladujejo. Karbonski je tudi Tanjin trek superfly, okvir se pripravi s posebno tehnologijo ukalupljenja ogljikovih vlaken. Ima vrsto posebnosti, od posebej za gorska kolesa na ustreznih mestih okrepljenega karbona, do geometrije za natančno vodenje ali optimizacije po velikostih. Kot smo uvodoma zapisali, je njeno kolo res serijsko, a je to najvišja možna raven dosegljive tehnike, h kateri je potrebno dodati nekaj poudarkov. A morda najprej omenimo nekaj drugega, kar za uspešno dirkanje niti nima neposrednega pomena, gre pa za prepoznavnost, da ljudje vedo, na čem se voziš: kolo je šlo skozi t. i. Trekov program project one, v katerem si lahko kupec izbere končno barvo in mu ga v pogledu zunanjega videza naredijo po meri. Seveda je ta izbor tudi stvar ekipe in drugih sponzorjev. Ko je okvir - v konkretnem primeru v črni barvi z modrimi napisi - izdelan, se nanj namesti oprema in tudi tu je v glavni vlogi karbon, ob njem pa še kak napreden material.
Od 10 do 42 zob
Kako se pravzaprav »zgradi« vrhunsko tekmovalno kolo, smo si lahko ogledali ob praktični pripravi enega letošnjih primerkov Tanjinega kolesa, za kar skrbi Tine Mahkovec, direktor ekipe Unior Tools, sicer pa produktni vodja programa kolesarskega orodja pri Uniorju. Na okvir je namestil vrsto različnih komponent, ki večinoma izhajajo iz skupine SRAM, ki je tako kot Trek doma iz ZDA in s katerim sodeluje ekipa. Tudi ti sestavni deli so dosegljivi običajnim smrtnikom, seveda pa niso niti približno poceni. Med drugim je superfly dobil napredni gonilni sklop sram XX1, kar pomeni da je sprednji zobnik le eden, zadaj pa jih je 11, kar je drugače standard na cestnih kolesih. Zobniki imajo velik razpon od 10 do 42 zob in kljub enemu sprednjemu verižniku vse potrebne prestave. Za prestavljanje je na krmilu potrebna le ena ročica, manj možnosti je za napako, ki je na tekmi hitro lahko usodna. Posebnost sprednjega zobnika je tudi v tem, da so zobje zaporedno zamaknjeni, so različne debeline in preprečujejo, da bi se snela veriga.
Tanja Žakelj je prva tekmovalka v svetovnem pokalu, ki je začela voziti z vzmetnimi vilicami RockShox RS-1. Glede na večino drugih tovrstnih izdelkov so pripravljene v obratni smeri: vzmetni nogi, ki se premikata, sta spodaj, zgornji del pa je fiksen. Ta tehnika je bila sicer že uporabljena pred desetletjem in jo zdaj s sodobnim znanjem znova obujajo. V vilicah je olje vselej na mestu, kjer mora mastiti drsnike. Zaradi konstrukcije pesta je togost večja, manj je zvijanja. Vzmetna vilica ima bodisi 8 ali 10 cm hoda, Žakljeva vozi v glavnem z nastavitvijo na 8 cm.
Vsaj malo udobja
Polega gonilnega sistema in vzmetne vilice, ki sta v dobršni meri karbonska, je še več drugih sestavnih delov, ki so prav tako pripravljeni iz ogljikovih vlaken. To velja bodisi za Truvativovo krmilo kot za krmilno oporo znamke Bontrager, iz tovrstnega materiala je tudi sedežna opora. Tekmovalka na zelo tehničnih progah uporablja tudi t. i. potopno sedežno oporo (preizkuša jih več, npr. izdelek X-fusion), kar pomeni, da je moč višino sedeža med vožnjo nastavljati preko vzvoda na krmilu. Očitno je, da ta domislica, ki so jo za svojo vzeli že vsi tekmovalci v enduru in praktično vsi t. i. vsegorski kolesarji, koristna tudi v kros tekmovanju.
Morda italijanske znamke pri gorskih kolesih niso take zvezde kot pri cestnih specialkah, a kaj znajo narediti tudi za gorce. Sedež na superflyu je tako izdelek italijanske znamke Selle Italia, kljub njihovi ponudbi pa niso vzeli ekstremno lahkega primerka s cestnih dirk, da se ob kakšnem skoku ne bi odlomil. Poleg tega gre preprosto tudi za udobje, nekaj podloga moraš na sedežu le imeti. Karbonska sta še Sramova obročnika z oznako rise 60, na njiju pa pnevmatiki nemške znamke Schwalbe, model racing ralph snake skin. Kot pravi Tine Mahkovec, se sicer na tekmah veliko tekmovalcev že odloča za tubularje, a obstaja tveganje da se plašč odlepi in sname. Žakljeva tudi zato uporablja t. i. sistem tubeless. Na pogled skoraj miniaturno delujeta pedala butičnega proizvajalca CrankBrothers, gre za njihov najlažji model eggbeater, katerega večji del je izdelan iz titana. Ročaji so imena Lizard Skins, narejeni so iz umetnih polimerov in zelo lahki (30 g), a kljub temu dobro nevtralizirajo udarce, ki bi se preko koles prenesli na dlani.
Devet kilogramov in neskončne možnosti
Kolo Tanje Žakelj tehta okoli 9 kg, zelo je lahko, a ne čisto najlažje na svetovni tekmovalni »turi« - predvsem zaradi omenjenega tipa pnevmatik in potopne sedežne opore, za katera so se odločili zavestno, saj tekmovalki v vožnji prinašata več prednosti, kot bi jih imela s še lažjimi, a bolj občutljivimi pnevmatikami ter lažjo fiksno sedežno oporo. Takšno kolo bi si lahko sestavili tudi mi sami, po približni oceni bi nas stalo 9 tisoč evrov, z nekaj manj dragimi komponentami bi veljalo 5 do 6 tisoč evrov. Tu še vedno govorimo o biciklu s karbonskim okvirjem, možna je tudi malo manj sofisticirana karbonska izvedba ali pa seveda aluminijasti superfly, ki je bistveno cenejši in tudi zaznavno težji.
Kot pravi Tine Mahkovec, nekatere tekmovalke v gorsko kolesarstvo prestopijo iz cestnih dirk in so zelo močne na ravninah, na šprintih. Tanja Žakelj pa je zelo dobra na strmih klancih navzgor in v tehnični vožnji navzdol. To je njena glavna odlika, seveda pa samo to ni dovolj za zmago, potrebna je tudi dobra moč v nogah. Prav po njenih željah so ji pripravili potopno sedežno oporo, vse ostalo pa je izbrala med tistim, kar je tudi sicer v prosti ponudbi na trgu. Je pa ob slednjem potrebno povedati, da so v svetu gorskih koles možnosti prilagajanja res široke. Za razliko od cestnih koles tu omejitve niso tako stroge in res lahko vsakdo kolo vozi po želji. Trenutno so v disciplini olimpijski kros skoraj vsa kolesa 29-palčniki, nekaj je 27,5-palčnih, nekateri tekmovalci že nastopijo tudi s kolesi, ki imajo poleg vzmetne vilice še zadnjo vzmet, skoraj vsi bicikli so karbonski, nastavitev glede krmila, ploščic, opor ipd. pa je skoraj neskončno. Je pa seveda potrebno veliko energije, da se v vsem tem najde ustrezna kombinacija. A za zmago se splača potruditi.
