Telo mu ne pusti več na kolo

Ljubljana – Veliko težkih trenutkov je slovenski kolesar Tomaž Nose preživel v karieri, ki jo je v preteklih dneh sklenil v novomeškem klubu Adria Mobil. Od hudih poškodb do dopinške afere. Vseeno bi pri 32 letih še nekaj let rad vztrajal v profesionalnem kolesarstvu, toda telo se po operaciji ne strinja z njegovo željo.

Kariera se je za kolesarja iz Gabrja ustavila po hudi prometni nesreči decembra lani. Z zlomljeno medenico, ključnico in rebri je moral skozi dolgo rehabilitacijo, pozdravil se je, a bolečine niso izginile. »Tri mesece sem bil na berglah, dal skozi vse terapije in se nato začel spet malo voziti tudi s kolesom. Če bolj obremenim telo, čutim bolečine v predelu medenice. Ni mi preostalo drugega, kot da končam. Ne bi več zdržal treningov in voženj po štiri ali pet ur. Tudi zdravniki so mi rekli, da me bo bolelo vse življenje, kakšen dan bolj, drugič manj,« je začel pripovedovati Nose, potem ko so njegovo odločitev tudi uradno obelodanili njegovi dolgoletni delodajalci in mu pripravili prisrčno slovo. Kot je dejal, ni želel več jemati prostora mladim, prav tako so ga že opozorili, kako hude bi lahko bile posledice, če bi znova padel.

»Gotovo bi bilo lepše končati drugače, da bi odpeljal dirko in zaključil tedaj, ko bi si sam želel. Mislim, da bi sicer vrtel pedala še nekaj let. Toda če ne moreš, ne moreš,« se je moral sprijazniti z bridko realnostjo. Življenje bo zdaj zanj seveda drugačno, pogrešal bo napetosti in napore, še vedno bi rad vsak dan odšel na kolo in se preznojil. A se je v zadnjem letu med okrevanjem že privadil na mirovanje. »Na kolo še grem dvakrat ali trikrat na teden, a le za kakšno uro,« je še dejal nekdaj obetavni mladinec izpod Gorjancev, ki si je kruh dve leti služil tudi v švicarski ekipi Phonak, se nato vrnil domov in leta 2006 prvič postal zmagovalec slovenske pentlje, ki jo je dobil tudi leto pozneje.

Ko se je ozrl na svojo kariero, je izbrskal veliko lepih, a kar nekaj tudi grenkih spominov. »Vsakega dobrega rezultata sem bil vesel, mi je pa zagotovo največ pomenila zmaga na dirki po Sloveniji. Gre za domačo dirko, zanjo moraš biti motiviran, še posebej, če jo organizira tvoj klub,« je poudaril, nato pa se dotaknil tudi tiste temnejše plati v njegovi karieri. Dopinška afera leta 2008 je pustila velik pečat, četudi ga je pozneje oprostilo Mednarodno športno razsodišče v Lozani. »Če ne bi prišlo do tega, bi verjetno še imel možnost, da odidem v tujino. Če pa imaš enkrat to črno piko, se vse spremeni. Na koncu se je izkazalo, da bi lahko dirkal celotno sezono 2008, saj nisem dobil nobene prepovedi. Toda tedaj sem sezono izpustil, ker niti videti nisem mogel več kolesa, tako zelo se mi je vse uprlo.«

Za prihodnost še nima načrtov. »Vsi me sprašujejo, kaj bom počel, a odgovora nimam. Do konca leta bom ostal v klubu, s katerim bom vedno povezan. O trenerski vlogi ne razmišljam. Ne moreš kar na lepem postati trener, četudi imaš izkušnje,« je prepričan Nose, ki si tudi zunaj kolesarstva ne želi zapreti vrat. Toda tako ali drugače bo vedno povezan s tem športom. »Več kot 20 let sem dirkal in treniral, tega ne moreš kar tako zavreči.«