V železnem repertoarju ni SP

Ljubljana – Najboljši slovenski kolesar Simon Špilak ne bo nastopil na bližnjem svetovnem prvenstvu v Richmondu v ZDA. Pravi, da ni v tako dobri formi, da bi lahko pomagal k boljšemu nastopu reprezentance, kaj šele, da bi meril prav v vrh.

Po junijski zmagi v Švici in počitnicah Prekmurec v drugem delu sezone ni več tako uspešen, kot je bil v prvem. Na klasiki za VN San Sebastiana je bil 82., na Eneco touru 42., na kanadski turneji pa 13. Po Alberti in 59. na VN Quebeca, medtem ko VN Montreala ni končal, čeprav mu je bilo deževno vreme pisano na kožo. Ta čas petnajsti kolesar WorldToura (po švicarskem touru je bil peti) je sporočil, da nima prave motivacije, želje in »glave« za nastop na SP.

Špilaka tako ne bo že petič zapored na svetovnem prvenstvu. Nazadnje je bil v Geelongu v Avstraliji 2010. Letos je bil sicer najbližje nastopu, na koncu pa se je, navkljub vztrajnemu prepričevanju selektorja Gorazda Štanglja, odločil, da svoje mesto prepusti bolje pripravljenim reprezentantom.

Navkljub temu, da mu je proga veliko bolj pisana na kožo kot v minulih letih, se drži svojega železnega repertoarja. Specializiral se je za enotedenske dirke najvišje ravni – po Romandiji in Švici, Andaluziji in Baskiji ter Pariz-Nica, ki potekajo od marca do konca junija, torej v času, ko mu tudi vremenske razmere (dež in mraz) veliko bolj ustrezajo kot poletna vročina. Po neuspešnih nastopih na Touru in Giru se je tudi prepričal, da mu tritedenske dirke in klasike ne ustrezajo, čeprav mnogi strokovnajki menijo, da bi lahko na ardenskih klasikah igral vidno vlogo. To navsezadnje potrjuje tudi prvi nastop na flandrijski »Rondi« leta 2009, ko je zasedel 9. mesto.

Špilak pri vztrajanju, da ne nastopa na svetovnih prvenstvih, ni edini z vrha svetovne lestvice. Vsi se odločajo seveda po prerezih prog. Glede na okoliščine Prekmurca seveda ne gre prepričevati, naj počne nekaj, za kar meni, da je rezultatsko in tudi sicer zanj nekoristno. Ima dovolj izkušenj in znanja, da ve, kaj je za njegove kolesarske vrline najbolje. Letos je denimo moral pred podpisom nove pogodbe s Katjušo pokazati šampionski obraz za boljšo pogodbo. Na svojih dirkah ga je in dosegel v celoti najboljše rezultate v šestletnem obdobju – po Švici je bil prvi, Romandiji drugi, na Pariz-Nica tretji, v Baskiji pa dvanajsti.

Glede na dejstvo, da zna načrtovati formo in se pripraviti za vrhunce sezone, selektorju Štanglju ne preostane nič drugega, kot da čaka na novo strategijo nastopanja oziroma drugačno razmišljanje z novimi izzivi. Morda pa bo že prihodnja sezona prava, če bo seveda spremenil svoj »železni repertoar«. Olimpijske igre namreč niso vsakoletna svetovna prvenstva, ki se v bistvu ne razlikujejo od največjih klasik. Pravzaprav so šesti kolesarski spomenik: ob preizkušnjah Milano-Sanremo, Po Flandriji, Pariz-Roubaix, Liege-Bastogne-Liege in Giro di Lombardia.