Vrata deseterice Polancu na široko odprta

100. Giro d'Italia: francoski kolesar Pierre Rolland prekinil sušo Cannondala, Jan Polanc skočil v elitno deseterico.

Objavljeno
25. maj 2017 02.16
CYCLING-ITA-GIRO
Nejc Grilc
Nejc Grilc
Canazei – Po naporih Stelvia so favoriti pred uvodno etapo v Dolomitih sklenili premirje in možnost za zmagoslavje ponudili ubežni skupini. Najbolj vztrajen je bil Pierre Rolland, ki je Cannondalu po več kot dveh letih prinesel zmago na tritedenskih dirkah. Jan Polanc je izkoristil odlično delo ekipe in se prebil na rep elitne skupine.

Jutro pred etapo je bilo še vedno v znamenju polemik glede nevšečnosti Toma Dumoulina, najglasnejši je bil torkov zmagovalec Vincenzo Nibali. »Najprej nismo vedeli, kaj se dogaja v ozadju, ker je Tom to naredil precej nespretno. Ne pričakujem, da bi kdo ob težavah počakal mene in zato je prav, da smo tudi včeraj vozili dalje. Tako pač je na dirkah,« je bil odločen Sicilijanec, prikimala mu je večina pelotona.

Dumoulin je bil v torek besen, včeraj pa je nekoliko omilil svoj pogled. »Želim poudariti, da nisem jezen ali razočaran, v ospredju je bil ritem hiter in tako pač je. Jezen sem predvsem sam nase, ker bi to lahko storil že prej in omilil izgube.« Navidezno premirje, ki ga je sklenil s Quintano in Nibalijem, je zdržalo celo 17. etapo, prvi ga je izkoristil Matej Mohorič. »Zadnji teden je zelo težak, pobegi bodo bolj ustrezali specialistom za vzpone, mene pa že načenja utrujenost,« nam je povedal v ponedeljek, a se je včeraj kljub zahtevni trasi ob poku štartne pištole podal v ospredje.

Dolgo je v ospredju sam narekoval ritem, nato počakal številčno skupino, v kateri so bili tudi ekipni kolegi Rui Costa, Conti in Jan Polanc. Prednost je naraščala in Polanc je bil nekaj časa celo v navidezni rožnati majici, a je ekipa Sunweb dogajanje ohranila pod nadzorom. Mohorič je prikazal eno najboljših voženj življenja, sam na čelu je bil več kot 200 kilometrov in omagal šele v zaključku, ko je padla odločitev o etapni slavi. Odvil je vstran, za njim je večkrat poizkusil Conti, nato pa je vse presenetil Rolland in se sedem kilometrov pred ciljem odpeljal mestu Canazei naproti. »Za mano sta dve ponesrečeni sezoni, letos sem na Giru veliko poizkušal in zato težko povem, koliko mi ta zmaga pomeni. Dolgo časa sem živel le z razočaranji, zdaj pa sem nazaj,« je v ciljnem prostoru Rolland razlagal s cmokom v grlu. Dobra ekipna predstava UAE Emirates se je končala brez češnje na torti, Costa je z drugim mestom prejel le tolažilno nagrado.

Če bi Polanc končal ob boku Rollanda, bi se za las prebil do bele majice najboljšega mladega kolesarja italijanske pentlje, a je v zaključku omagal in izgubil dobri dve minuti. Vseeno je ciljno črto prečkal z več kot petimi minutami prednosti pred glavnino in skočil v elitno deseterico dirke po Italiji. Poklonil se mu je tudi Dumoulin. »Polanc je vozil zelo dobro, zato smo morali loviti močneje, kot smo pričakovali, a nisem bil v skrbeh, saj moja ekipa deluje iz dneva v dan bolje. Druge ekipe so se uštele in Polanc je pridobil nekaj mest, a to ni več moja težava,« je bil spet nasmejan Dumoulin, ki je potrdil, da so bile torkove prebavne težave le nesrečen splet okoliščin.

Že danes bo dirkanje na rožnati pentlji spet vzplamtelo, na vrsti je Slovencem dobro znana Sella Ronda. Karavane sicer ne čaka klasični krog po Dolomitih; noge bo ogrel znameniti Passo Pordoi, strmi Pontives v zaključku pa je pisan na kožo Nairu Quintani in vse boljšemu Vincenzu Nibaliju, ki dihata za ovratnik rožnati majici.