Balažič mu je dal dovolj lekcij

Ljubljana – Selitev iz nemškega okolja v turško sama po sebi prinaša svojevrsten izziv, občasno tudi šok zaradi diametralno nasprotne kulture in temperamenta ljudi, a slovenski reprezentant Jaka Klobučar se je z zanimanjem soočil z novim izzivom v košarkarski karieri. Pri Istanbulu, pri katerem je »zapolnil« slovensko kvoto po odhodu Jureta Balažiča, vidi predvsem možnosti za osebni napredek.

Pravi, da se ne glede na dopolnjenih 28 let še vedno lahko veliko nauči in v enem novejših turških klubov, ki so ga osnovali šele pred 15 leti, gojijo pravo balkansko šolo košarke. Iz nje, meni, lahko veliko potegne. Pod taktirko trenerja Draška Prodanovića, ki je pred več kot desetletjem vodil tudi tedanjega slovenskega prvoligaša Kraškega zidarja, so ga namreč pričakali naporni treningi, a tudi ena od vodilnih vlog v zasedbi, ki je pred komaj dobrim tednom odigrala tudi prvo uradno tekmo v turškem DP. »Na žalost smo jo končali s porazom, a po neverjetnem košu tekmecev s sredine parketa,« pravi Klobučar, ki se je hitro vključil v novo okolje, četudi je zaradi EP zamudil večji del priprav in tako rekoč po prihodu zgolj zamenjal letalo in s soigralci odšel na pripravljalni turnir v Oldenburg.

»Imel sem le tri dni, a z obnovo energije in moči po napornem poletju nikoli doslej nisem imel težav. Prepričan sem, da bom tudi letos napore v sezoni vzdržal v visokem ritmu. Odkar sem prišel, se je vse odvijalo v tako hitrem ritmu, da še v mesto nisem imel časa iti in se soočiti z razsežnostmi Istanbula. No, bržkone bo zdaj drugače, ko sta prišla tudi soproga in sin, doslej sem zavil najdlje do bližnjega nakupovalnega središča,« pravi Novomeščan, ki živi v delu mesta, v katerem je nastanjena večina soigralcev. Njemu so, zanimivo, namenili kar isto stanovanje, v katerem je prejšnjo sezono preživel njegov predhodnik Balažič. Nasveti slednjega so mu olajšali prilagajanje po selitvi, njegov največji »krmar« in svetovalec po prihodu pa je bil nekdanji košarkar Uniona Olimpije Damir Markota, v tej sezoni tudi kapetan moštva.

Da je selitev v Turčijo prava pot, ni poleti podvomil niti za hip, četudi moštvo Istanbula ne igra v nobenem evropskem tekmovanju. Pri enem od šestih turških prvoligašev, ki prihaja iz istoimenskega velemesta ob Bosporski ožini, bo tako imel le eno tekmo na teden, v prejšnji sezoni je z Ulmom sodeloval vsaj v pokalu eurochallenge. Ga to ne skrbi? »To zame ni bila ovira, še vedno menim, da sem s selitvijo v Istanbul skočil stopničko višje. V turški ligi ni lahkih tekem, že ena na teden je dovolj, da še vedno napreduješ,« je prepričan Klobučar, ki je z Nemci sicer sprva še pustil odprta vrata za morebitno vrnitev, a se pogovori nato niso več premaknili niti za ped dalje in je hitro odprl nova vrata svoji karieri na tujem. Ta doslej ni bila dolga, eno leto je preživel v Italiji, sezono v Nemčiji, tiste v Srbiji pri Partizanu pa se raje niti ne spominja, potem ko mu niso nudili veliko možnosti za igro.

»Organizacijsko je bil tudi Ulm na zelo visoki ravni, po tej plati ne morem reči, da sem prišel zdaj v drug svet, a tu me vendarle čaka močnejša košarka. Skozi priprave, četudi kratke, sem že začutil moč največjih turških moštev. Obstaja krog štirih, petih klubov, ki imajo izjemne proračune in kader, drugi smo izenačeni in vsak lahko premaga vsakogar. Ne vem sicer, kam merijo v klubu, ampak mislim, da mora vsak stremeti k uvrstitvi v končnico,« je odločen slovenski reprezentant, ki mu je pogodu tudi sistem igre trenerja Prodanovića. »S svojo vlogo v moštvu sem za začetek zelo zadovoljen, po tej plati se od prejšnje sezone ni veliko spremenilo. Še vedno sem organizator igre, po potrebi pa tudi visoki branilec ali krilo. Turška liga je sicer v veliki meri zgrajena na tujih košarkarjih, mi imamo štiri Američane, Markoto, Srba Dragana Labovića in mene, ob nas bodo večjo vlogo igrali še trije Turki, drugi bodo imeli manjšo minutažo. Za zdaj lahko rečem le, da je bila odločitev pravilna,« se v novi izziv z optimizmom podaja 198 cm visoki igralec.