Tiskane izdaje
Ljubljana – Najsi število 13 v letošnji koledarski letnici spremlja še tako negativen sloves, si bo Goran Dragić minule mesece zapomnil za vse življenje. Po uspešnem reprezentančnem poletju in povečanju družine je ujel ritem tudi v ligi NBA, kjer je trenutno drugi strelec Phoenixa, a še bolj kot izjemna statistika ga veseli, da uspehe niza tudi njegovo moštvo.
Ste si ob poletni popolni prenovi Phoenixovega moštva obetali, da bo tako hitro napredovalo in se po prejšnji sezoni, v kateri je bil zadnji v zahodni konferenci, povzpel na mesta, ki vodijo v končnico s 57-odstotno uspešnostjo?
Mislim, da nihče v klubu – niti igralci ne vodstvo – ni pričakoval tako hitrega napredka. Vedeli smo sicer, da gradijo novo in mlado moštvo, ki naj bi napredovalo po korakih. A športni direktor kluba Ryan McDonough je očitno sestavil zelo dobro igralsko zasedbo. Košarkarji se zelo dopolnjujemo med seboj, čutimo kemijo in to je glavni razlog, da dobro igramo. Vsi vemo, kaj moram delati in to je po mojem ključ do našega trenutnega uspeha.
Trenutno ste drugi strelec Phoenixa za Ericom Bledsoejem, toda s precej boljšim povprečjem (18,4) kot lani (14,7), ko ste bili najučinkovitejši v moštvu.
Zdaj igram bolj kot visoki branilec in zato žoge nimam tako pogosto v rokah, s tem pa mi je padlo tudi število asistenc. A za moštvo se je treba žrtvovati. Z Bledsoejem se dobro ujemava, igramo hitro in tudi moja samozavest je večja. Ker se na igrišču dobro počutim, je večji moj odstotek meta in imam večje točkovno povprečje kot v prejšnji sezoni.
Omenili ste, da je padlo vaše povprečje asistenc. Ali več pogledujete na koš na zahtevo trenerja Jeffa Hornacka, ki je nekaj takega napovedal pred sezono, ali je na številke vplival porazdelitev organizatorskih nalog z Bledsoejem?
Vsega po malem. Tudi trener želi, da sem bolj agresiven in dosegam točke, oba z Bledsoejem pa morava predvsem delati v to smer, da pomagava moštvu.
Kakšno je nasploh vaše sodelovanje s Hornackom, ki je bil odličen košarkar uspešnega moštva? Kakšno miselnost poskuša vnesti v Phoenixovo moštvo?
Hornacek hoče spet uveljaviti staro košarkarsko šolo, ki je krasila Sonca v preteklosti. Tudi v času, ko je on nosil Phoenixov dres, so igrali z dvema organizatorjema igre, sam si je igrišče delil z Kevinom Johnsonom. Pozneje so ga sicer prodali. A zdaj hoče, da igramo hitro košarko, zahteva čim hitrejše prehode na drugo polovico. Stremi k temu, da igramo agresivno, kolektivno in imamo veliko podaj.
Kolikšen je bil njegov delež pri odločitvi, da ste edini nosilec igre iz prejšnje sezone, ki je ostal v klubu?
Pred sezono se je veliko govorilo o tem, da me bodo prodali, a mislim, da so veliko govoric ustvarili mediji. Pred prihodom Bledsoeja sem govoril s športnim direktorjem kluba Ryanom McDonoughom. Zatrdil mi je, da me ne bodo prodali, saj hočejo, da z Ericom igrava skupaj. A tudi, ko sem bil že seznanjen z novo situacijo, je še vedno krožilo veliko govoric. Četudi sem vedel, da bom ostal, sem se boril. Poleg tega mi je tudi trener dal vedeti, kako moram igrati in kaj moram narediti, da bomo čimbolj uspešni.
Po eno strani se uveljavlja mnenje, da Phoenix gradi moštvo okoli vas, po drugi teoriji pa bi se klubu splačalo, če bi vas kmalu prodal? Kaj je bližje trenutni resnici?
Mnogi klubi se zanimajo zame, veliko je povpraševanja, zato se govorice tudi tako hitro in pogosto širijo. A ne glede na to, da mi je športni direktor kluba zagotovil, da se mi ni treba bati za prihodnost pri Phoenixu, vsi vemo, da v ligi NBA ni nič stoodstotnega. Če bo kdo ocenil, da se mu za moštvo obeta nekaj boljšega, me lahko hitro prodajo. Se pa s tem res ne obremenjujem. Tu se počutim fenomenalno, dobro igram, treniram. Mislim, da se vsak profesionalni igralec zaveda, da bi si lahko hitro pokvaril igro, če bi preveč mislil na prodajo.
Ob vrnitvi v Phoenix ste v pogodbo uvrstili klavzulo, ki bi vam prinesla lep finančni dodatek, če bi se uvrstili na tekmo All-Star lige NBA. Z vsako letošnjo odlično predstavo so teoretične možnosti vse večje, kako so stvari videti v praksi?
Lahko bi rekli, da so možnosti večje, dejanska udeležba na tekmi pa je svetlobna leta daleč. O uvrstitvi na tekmo All-Sar namreč z glasovanjem odločajo navijači z vseh koncev sveta, končni rezultat pa ni vedno realen ne glede na to, da ima kdo boljšo statistiko od nekih drugih igralcev. Jeremy Lin zbere denimo skoraj več glasov kot Kevin Durant, ker cela Kitajska glasuje zanj. To je nekoliko nepošteno, a s tem se moramo sprijazniti. Slovenci smo tako majhni, da ne bi zadostovalo, četudi bi vsi glasovali. Lahko pa se zgodi kakšen čudež.
Uvrstili ste se v najboljšo peterko letošnjega EP, ste med kandidati za najboljšega športnika Slovenije, dobili kopico nominaciji za osebnost leta … Kako kot športnik iz kolektivnega športa gledate na individualna priznanja, kaj vam pomenijo?
Vsako priznanje je častivredno. So pa morda nekoliko res nehvaležna, ker prihajam iz kolektivnega športa, saj ne bi mogel doseči takšnih rezultatov, če ne bi imel soigralcev. Drugače je v tenisu, smučanju in drugih posameznih panogah, kjer igraš in nastopaš sam. Če torej že prejmem priznanje, velja poudariti, da ni le moje, ampak od vseh, s katerimi sem delil parket: od reprezentance do kluba.
Slovenija je pred izborom novega selektorja. Sami ste po letošnjem EP dejali, da bi najraje videli, če bi za krmilom ostal Božidar Maljković, kako na dogajanje gledate zdaj?
Ko sem slišal, da ne bo ostal, sem bil kar malo razočaran. V Sloveniji prehitro menjavamo selektorje, največkrat na leto, dve. Morali bi jim dati več možnosti, jim pustiti daljše obdobje za delo z igralci, saj se potem tudi mi počutimo bolj sproščene, vemo, kaj zahtevajo od nas. Tudi mi rasemo, podobno kot trener spoznava okolje, v katerem je. Jaz sem z Božom še vedno veliko v stiku, povedal mi je tudi, da ne bo več selektor. Zdaj pa bomo videli, kako se bo zgodba odvila dalje. Počakajmo.
Leto 2014 prinaša svetovno prvenstvo, ki je za marsikoga manjši izziv kot evropsko prvenstvo, kaj šele kot olimpijske igre. Kaj vam pomeni SP, na katerem ste že igrali v letih 2006 in 2010, in kakšne so možnosti, da vas bomo v Španiji videli v slovenskem dresu?
Zame so vse to velika tekmovanja, a med njimi gotovo obstajajo razlike. Zagotovo bi tudi jaz dal olimpijske igre na prvo mesto in EP pred SP, saj je postalo tekmovanje stare celine v zadnjem času še precej težje. Že res, da na SP nastopata ZDA in Argentina, ob njima pa tudi vrsta eksotičnih reprezentanc, kot sta Angola in Iran. Sam sem sicer vedno rad igral za Slovenijo, moramo pa počakati do konca sezone, ko se bom odločil, kako dalje. Upam le, da ne bom imel dotlej nobenih poškodb, potem pa se bom pogovoril z novim selektorjem, z vodilnimi pri KZS in sprejel določitev.
Kako bo na vaš izkoristek poletnih prostih mesecev v ligi NBA za reprezentančne akcije vplivala vaša novo oblikovana družina?
Morda sem v preteklih letih nekoliko zanemarjal ženo. Večino poletij sem bil odsoten. S prihodom otroka smo postali družina v pravem pomenu besede., s tem pa to ni več le moja odločitev, ampak odločitev cele družine. Zagotovo se bom najprej pogovoril z ženo, kaj je najboljše zame oziroma za vse nas.
Nenazadnje si lahko obetate tudi daljšo klubsko sezono in morebitno uvrstitev v končnico lige NBA.
Nikoli ničesar ne izključujem. Vedno sem dejal, da bom rade volje igral, če bo vse v redu. Ne morem biti dva meseca brez žoge, hočem igrati. Po drugi strani upam, da bomo dosegli končnico, igrali čim več tekem in dosegli dober rezultat.
