Če bi bilo vse v redu, menjava ne bi bila potrebna

Novi trener Krke Vladimir Anzulović ostaja brez Sinovca, a je prepričan, da zmorejo spet naskakovati slovenski vrh.

Objavljeno
05. februar 2016 22.48
Tanja Volarič
Tanja Volarič

Ljubljana – Logično sosledje je bilo, da so pri Krki pred dvema tednoma ob menjavi trenerja priložnost ponudili pomočniku Vladimirju Anzuloviću, ki je svojčas novomeški dres nosil kot igralec, pred leti pa že pomagal Aleksandru Sekuliču in Gašperju Potočniku. Hrvaški trener je prepričan, da lahko ponovno vrne Krko na slovenski vrh, na tribune pa gledalce.

Od vzpona Krke na slovenski vrh je bila njen zaščitni znak moštvena igra, h kateri pa se v tej sezoni ni pogosto zatekla. Kje vidite razloge za rezultatsko krizo?

Ne želim ocenjevati dela predhodnika, za to so zadolženi drugi. Res pa je, da je Krka takšno igro gojila iz več razlogov, med njimi tudi zaradi omejenega proračuna, saj ni denarja za nakupe kakovostnih posameznikov. Takšen način dela vsekakor mora ostati.

Česa je moštvu najbolj primanjkovalo zadnje mesece?

Obrambe, okoli tega se mora vse vrteti. To je edini način, da bomo lahko računali na zmage, k čemur pa mora prispevati vseh 12 igralcev, ne le peščica. Prepričan sem, da imamo dovolj nadarjenih košarkarjev v napadu, a jim mora biti jasno, da moramo temu dodati tudi obrambne naloge.

Že nekaj časa igrate brez Stefana Sinovca, enega od nosilcev igre. Kaj se dogaja z njim?

V tej sezoni res nimamo sreče, saj se poškodbe in viroze kar vrstijo, njegova pa je za moštvo sploh velik udarec, saj je bil za nas zelo pomemben del moštva. Morda je bil celo naš najboljši napadalec. Na žalost nanj dlje časa ne bomo mogli računati, ima težave s srčno mišico, vendar natančne diagnoze ne poznam. A četudi je bil za nas pomemben člen, sem prepričan, da s kolektivno igro preostali lahko nadoknadijo njegovo odsotnost.

Sredi sezone ste na položaj organizatorja igre pripeljali 21-letnega Matica Rebca in 27-letnega Bobana Tomića. Kako ste zadovoljni z njima?

Oba sta kakovostni 'enici', a sta se zdaj prvič znašla v vlogi nosilcev igre v ligi ABA in potrebujeta nekaj časa, da se povsem sprostita. Zagotovo pa sta oba dovolj kakovostna igralca za to raven. Na žalost nimamo veliko časa za to, da se prilagodita. Napredek v igri je sicer očiten, žal pa je imel Rebec nedavno smolo in je moral teden dni počivati zaradi bolezni.

Si obetate še kakšno okrepitev za državno prvenstvo?

Doslej se je uprava kluba vselej pravočasno odzvala na naše težave in če se jih bo do lige za prvaka pojavilo še kaj, je še vedno možnost, da v dogovoru z njo pripeljemo še kakšnega igralca. Za zdaj pa tega nimamo v načrtu, s tem, kar imam, sem zadovoljen. Časa je še dovolj.

Pred vami je pravzaprav odločilno obdobje, saj se morate v naslednjih treh, štirih tednih izogniti izpadu iz lige ABA. Od kje črpate optimizem zadnja dva tedna?

Po naravi sem takšen, dodatno pa mi ga krepijo igralci, saj se na treningih zelo dobro odzivajo. Tudi v posameznih delih tekem, ki smo jih v tem času odigrali, se je že videl napredek. Do konca bo še zelo zanimivo, položaj ni lahek, a če sem iskren, sam niti ne bi dobil priložnosti kot glavni trener, če bi šlo vse po načrtih. Do konca nas sicer čaka težak razpored, a res verjamem, da ne bomo izpadli.

Čez poldrugi teden vas čaka tudi slovenski pokal, ki se lani za Krko ni dobro končal, tudi v tej sezoni pa imate s slovenskimi tekmeci težave, z Unionom Olimpijo ste dvakrat izgubili, s Tajfunom enkrat. Predstavlja to dodatno oviro pred turnirjem v Tivoliju?

Preteklost me ne zanima. Spoštujem oba kluba, a tudi druge v slovenski ligi, mnogi so se okrepili, tu so Helios, Zlatorog, Rogaška, Šenčur. Krka je lani dobila lekcijo, da ni lahkih tekem. A igralci se morajo zavedati, kateri klub predstavljajo in kakšni so njegovi cilji in ambicije. Od nas se pričakuje, da zmagujemo v slovenskem prostoru in tako se bomo nalog tudi lotili. Nimamo pa nikakršnega slabega priokusa zaradi porazov v prejšnjih tednih, to smo pustili za sabo.

Pogodbo imate do konca sezone, kakšni so potem vaši rezultatski cilji?

Zadržati moramo položaj v ligi ABA, v DP pa biti pri vrhu.

Pred vrnitvijo v Krko ste nekaj sezon vodili reški klub, kjer je bil poudarek na mladih domačih igralcih. Vizija, ki jo prenašate tudi v Novo mesto?

Moja romantična želja je, da poskusimo čim prej vrniti gledalce na tribune, saj se še spomnim, kako je bilo v najlepših časih novomeške košarke, ko sem tu tudi sam še igral. To lahko dosežemo. Gledalci morajo prepoznati naš trud, seveda pa morajo temu slediti tudi rezultati, saj nas zaradi truda nihče ne bo hodil gledat. Poleg tega pa si želim, da bi vedno imeli v ekipi po dva dolenjska igralca. Reka ima 200 tisoč prebivalcev, klub ni tako kakovosten kot Krka, pa smo jih na koncu imeli osem, najstarejši je bil kot okrepitev Bojan Krivec s 25 leti. To je bilo za gledalce privlačno, s tako zasedbo pa smo se na koncu potegovali za vrh v hrvaški ligi.