Tiskane izdaje
Konec »tiranije« v slovenski košarki so napovedovale že težave Krke in Uniona Olimpije v lanskem polfinalu državnega prvenstva, ki so se v minulih mesecih le še stopnjevale. Potem ko sta obe moštvi zasluženo izpadli, se njuni navijači v klavrnem slogu zbadajo, ali je bolje okusiti grenak konec v Šentjurju ali Domžalah, optimisti in pesimisti pa ugibajo, kakšno je realno stanje na domačih igriščih. Je naša klubska košarka »na pol dobra ali na pol slaba« se zmedeno sprašujejo, potem ko so dolgo imeli podobne filozofske dvome s polnimi ali praznimi kozarci. In kako okrcati kluba, ki bi morala biti glavna nosilca razvoja pod slovenskimi obroči, ne da bi užalili tistih, ki so na igrišču prekosili peto in deveto zasedbo lige ABA?
Stvari bi lahko poenostavili in dejali, da so se Novomeščani in Ljubljančani v zadnjih letih vedno bolj približevali robu prepada in letos storili korak naprej, medtem ko so njihovi izzivalci začutili, kako ranljiva sta postala dolgoletna velikana. Zamenjava na vrhu je bila celo neizogibna, ali bo prinesla splošno korist, ki bo presegla nekajdnevno lokalno evforijo, pa bo razkrila šele prihodnost. Precej lažje bi se oklenili vedrih misli, če bi bila »revolucija« plod svežega vala zelo obetavnih košarkarjev, ki bi v naslednjih letih zakrpali tudi vrzeli v članski reprezentanci. Tako pa prevladuje občutek, da izgubljamo kakovostno konico, srednji razred pa je le začasno nekoliko pridobil zaradi rokad dobrih znancev, ki v prejšnjih okoljih niso dočakali prave sreče, in zaradi podaljšanja karier preverjenih veteranov.
Junakom sezone so lahko v poduk napake in preglavice padlih institucij. Olimpija pač predolgo želi preveč in pozablja, da imajo njeni evropski načrti gnile temelje, Krkine ambicije pa so se sčasoma omejile zgolj na premagovanje tekmeca iz metropole. In vsakič ko so Ljubljančani zašli v novo zablodo, je novomeško okolje zavestno omejilo proračun svojim košarkarjem v slogu, saj bo dovolj za naslov državnega prvaka in sredino lige ABA, kaj več pa nas niti ne zanima. Toda pozabili so, da tako ne gre v nedogled in da bodo lahko posledice letošnjega razočaranja pustile nevarne posledice. Dolgoletna cesarja sta gola in bosa, smilita pa se niti najbolj zvestim navijačem in še manj pokroviteljem, ki imajo dovolj svojih težav.
Potem ko sta srčnost in osredotočenost na prave športne vrednote majhnih skupnosti prekosili namišljeno kakovost, se bodo na razpotju znašli novi junaki. Predvsem državni prvak, ki si bo ob Krki priigral mesto v regionalnem prvenstvu bodisi pod okriljem ABA bodisi pod streho FIBA in nacionalnih zvez. Njegovi vodilni možje bodo v obeh primerih ugotovili, da uspeh ne prinaša le zadovoljstva, ampak tudi odgovornost in skrbi. Kako do dodatnega denarja, kako v šolskih telovadnicah zadovoljiti zahteve tekmovanja? Po vsaki osvojeni lovoriki je že nespremenjena igralska zasedba veliko dražja, okrepitve pa prinesejo dodatne stroške in lahko načnejo moštveni duh. Administrativni vzvratni korak pa ima lahko še hujše posledice.
