Dober finiš je povečal apetite

Košarka: Petrol Olimpija bi morala za vrh lige ABA podvojiti vložek. 
Objavljeno
13. marec 2018 00.41
Eduardo Brozovič
Eduardo Brozovič
Ljubljana – »V ligi ABA se želimo uvrstiti med šesterico najboljših,« je pred košarkarsko sezono napovedal Tomaž Berločnik. Predsedniku Petrola Olimpije bi se želja skoraj uresničila, ni si pa obetal, da bo moral poseči po zamenjavi trenerja in šestih igralskih okrepitvah. S prvotnim kadrom bi krepko zaostali za načrtom.

Kako bi se odrezali Ljubljančani, če bi že na začetku namenili za člansko ekipo več kot pol milijona evrov, lahko le ugibamo. Prav tako, koliko več bi lahko iztržili, če ne bi imeli toliko težav s poškodbami. Načrte so kovali s Talorjem Battlom, Janom Španom in Janom Barbaričem v vlogi organizatorjev, do cilja pa so prišli brez vseh treh. Domen Lorbek in Erjon Kastrati sta se zdravila po dva meseca, rekonvalescent Igor Tratnik in povsem nepripravljeni povratnik iz Irana Mirza Begić sta skupaj zbrala deset nastopov. Vseh 22 tekem so slednjič odigrali le Roko Badžim, Gregor Hrovat, Devin Oliver in Jordan Morgan, ki so s Španom nosili veliko večino bremena in dosegli 70 odstotkov točk v ligi ABA.

Njihov trud ni zadostoval, da bi se Olimpija bolj približala mestom, ki vodijo pod okrilje ULEB. V evroligo bo napredoval prvak regije, naslednji trije se bodo lahko prijavili v evropski pokal. V njem so v tej sezoni igrali Cedevita, Budućnost in Partizan, ki so tudi tokrat prehiteli stožiško zasedbo, mednje se je vrinil še četrti Mornar, toda Olimpijin direktor Roman Lisac se ne odreka upanju: »Naredili bomo vse, da bi igrali v evropskem pokalu. Videti moramo, kako bo s Fibino ligo prvakov, v katero se moštva uvrščajo prek državnih prvenstev, a želimo igrati na višji ravni kot letos.«

Recept je preprost, a drag

Pet zaporednih zmag Ljubljančanov v finišu lige ABA – več (7) so jih nazadnje nanizali ob začetku sezone 2011/2012, ko jih je ustavil šele Maccabi s 67:66 – je očitno povečalo apetite. Vendar ne kaže pozabiti, da so pred tem okusili sedem porazov v seriji, kar je pripeljalo do trenerske rokade. Gašper Okorn je moštvo vodil na 15 regionalnih tekmah in v njih iztržil pet zmag, prav toliko kot Zoran Martič v preostalih sedmih kolih. Njuni epizodi je vendarle težko primerjati, saj je Okorn moral krmariti barko z manjšim naborom »veslačev« in ob manjši direktorjevi podpori. V seštevku je Olimpija, ki je poleg Cibone edina stalna udeleženka lige ABA v vseh 17 sezonah, izenačila deseto najboljšo uvrstitev kluba v tekmovanju in dosegla svoje 12. najboljše razmerje zmag (45,4 %). Recept za rezultatski vzpon pa ni ravno zapleten. Da bi se lahko približali nekdanjim dosežkom, bi morali v Stožicah po koncu finančne sanacije kluba izdatno povečati vlaganje v moštvo. Za začetek na milijon evrov za letne plače košarkarjev ali na tretjino, kolikor pri Himkiju sam zasluži Aleksej Šved.

»Do konca meseca naj bi objavili, da ni Olimpija nikomur dolžna niti evra. Toda ostati moramo na trdnih tleh. Da bi se lahko potegovali za eno od prvih štirih mest v regiji, bi res potrebovali vsaj milijon evrov za plače igralcev. Toda to je zgolj neto znesek, zato moramo čim prej okrepiti naš mladinski pogon. Ne smemo le kupovati, temveč moramo tudi proizvajati,« je odločen Lisac, ki ga zdaj čaka sestanek klubov v ligi ABA. Lani so se zaradi kratkih stikov z nacionalnimi zvezami odločili za zaprtje tekmovanja, kar pomeni, da naj bi imela Olimpija zajamčeno mesto ne glede na uvrstitev v DP. Toda v preteklosti smo videli že preveč zasukov, da bi lahko odločitev sprejeli kot vklesano v kamen.