Dončić ni mlad fant, je resen igralec

Madrid – Včerašnji evroligaški spored je ponudil televizijskim gledalcem v 201 državi zanimiv posladek med Fenerbahčejem in Realom, ki sta na lestvici najboljših 16 moštev stare celine zaostajala le za CSKA. Strateg istanbulskega moštva Željko Obradović ni le najuspešnejši trener v zgodovini tekmovanja, temveč je v letih 1994-97 vodil tudi Madridčane in zelo dobro pozna njihov ustroj. Tudi našega Luko Dončića.

Sloviti Srb je pri 56 letih zbral osem naslovov prvaka evrolige (pet s Panatahinaikosom ter po enega s Partizanom, Joventutom in Realom), torej le enega manj kot najuspešnejše evropsko moštvo Real s 85-letno zgodovino.. Kolajne je osvajal tudi na reprezentančni ravni kot košarkar in kot trener. Z najboljšimi je igral in jih treniral, zato so njegova merila višja od Mt. Everesta. Toda ko vidi nadarjenega fanta, mu ni težko najti primernih besed pohvale.

»O Luki bi lahko uporabili kar moje izjave iz prejšnjih let. Lani sem dokaj točno napovedal, da bo dokončno prodrl v ospredje v tej sezoni. Ko ga opazujem, nimam občutka, da gre za 17-letnega košarkarja, saj deluje kot izkušen igralec, ki ima za seboj nešteto evroligaških tekem. V svojih potezah izžareva kakovost in samozavest, zato o njem ne moremo več govoriti kot o mladem fantu, pač pa o resnem košarkarju, ki prinaša svojemu moštvu veliko dobrega. Kako visoko se bo povzpel? To je dobro vprašanje,« je ocenil Obradović, ki je pred dvema desetletjema treniral tudi zdajšnjega Realovega trenerja Pabla Lasa. Z njim je imel posebne težave, saj mu je poskušal dopovedati, naj med tekmami nekoliko manj razmišlja in se prepusti toku igre.

»Res je. Toda to sem počel predvsem zato, ker sem želel, da bi Pablo nekoliko bolj užival v košarki. Takoj sem namreč ugotovil, da je zelo bister in da med igro uporablja možgane. Od tedaj sva v zelo dobrih odnosih. V Madridu odlično opravlja svoje delo, zato ga zelo spoštujem,« je pritrdil ideolog Fenerbahčeja, ki meni, da imajo organizatorji igre prednost pri pripravi na trenersko kariero: »Če ima igralec košarko zares rad in veliko razmišlja o njej, lahko doseže velike stvari tudi kot trener. Organizatorji igre so nekakšna podaljšana roka trenerjev, saj morajo na parketu paziti, da bodo njihovi soigralci izvajali zamišljeno taktiko, kar je velika odgovornost.«

Potem ko je leta 2011 proslavil osmi naslov evropskega prvaka, se je Željko Obradović dve leti pozneje preselil na klop Fenerbahčeja. Z njim je vsako sezono storil korak kvišku: v prvi ga je pripeljal v top 16, v drugi ga je ustavil šele Olympiakos v polfinalu, v tretji CSKA v velikem finalu. Če bi se krivulja logično nadaljevala, bi se moralo istanbulsko moštvo spomladi prvič povzpeti na prestol, toda trenerski čarovnik iz Čačka noče gledati tako daleč. Kot pravi, mora najprej temeljito uigrati moštvo, ki že več kot mesec dni čaka, da si bo eden od nosilcev igre Bogdan Bogdanović zacelil poškodovani gleženj. »Bogdan še vedno ne vadi, toda naše moštvo se tudi brez njega dobro odziva na tekmovalne izzive. Napovedi pa so zabava za navijače in novinarje. Vem, da Fenerbahče spremljajo velika pričakovanja, vendar sem jih že vajen, tako kot so jih pri CSKA, Realu, Barceloni, Olympiakosu, Panathinaikosu, Maccabiju ... To so velikani, ki bodo vedno med favoriti, tudi v novi evroligi s kar 30 koli pred začetkom končnice,« meni Željko Obradović.