Dragić je pravi vodja, Kokoškov pa je lahko trener v NBA

Ljubljana – Fenerbahče je evropski klubski prvak, toda največji zvezdnik turške košarkarske ekipe je njen trener Željko Obradović. Karizmatični srbski strokovnjak po prijateljski tekmi s Petrolom Olimpijo v Stožicah ni skoparil s pohvalami na račun slovenske košarke, ki se je na EP okitila z zlatom.

Kakšen je vaš pogled na slovensko pravljico?

Slovenci so igrali neverjetno in zasluženo osvojili zlato kolajno. Čestitam vsem ljudem na slovenski košarkarski zvezi, še posebno selektorju Igorju Kokoškovu. To je zares poseben uspeh.

Vas je presenetilo, da je šla Slovenija povsem do konca?

Po skupinskem delu je bilo jasno, da ima Slovenija ogromno kvalitete. Od četrtfinala naprej je imela zelo težke nasprotnike. Latvija ima izredno reprezentanco, potem so Slovenci ugnali še glavne favorite Špance in za konec še Srbijo. Prav zato moramo čestitati Sloveniji, a tudi Srbiji za srebrno odličje.

Kaj porečete o Srbiji?

Spomnite se vseh težav, ki jih imela srbska reprezentanca že v pripravljalnem obdobju. Manjkali so trije organizatorji igre; Marković, Nedović in predvsem Teodosić. Na evropskem prvenstvu se je poškodoval še Jović, toda Srbija je igrala tako dobro, da se sploh ni poznalo, da vsi ti igralci manjkajo.

Kako ste videli predstave Gorana Dragića?

Pravi vodja in velik igralec. Odigral je fenomenalno.

In kaj lahko poveste o Luki Dončiću?

Že zdaj je pravi košarkar. Za razliko od ostalih mladih igralcev Luka razmišlja zgolj s svojo glavo. Povsem sam zna sprejeti prave odločitve, kar je danes prava redkost. Vsi ostali imajo okoli sebe navidezne prijatelje in starše, ki želijo preko svojih otrok rešiti materialno preživetje. Zraven so še trenerji in javnost, ki pritiskajo na mlade igralce, toda Luka je dečko, ki se o vsem odloča povsem sam.

Bo ravnal pravilno, če bo prihodnje poletje odšel v ligo NBA?

Ker zna misliti s svojo glavo, sem prepričan, da bo znal izbrati najboljšo možnost. Nobene potrebe ni, da mu jaz delim nasvete, ampak tako ali tako ne posluša nikogar. In prav to je njegova največja odlika. Vsi igralci, ki znajo poslušati sebe, so pravi in bodo pravi.

Zelo dobro poznate tudi slovenskega selektorja Kokoškova.

Njegov uspeh ni presenečenje. Dolga leta sva že prijatelja, bil je v mojem strokovnem štabu na evropskem prvenstvu leta 2005. Izbral je posebno trenersko pot, saj je že zgodaj odšel v ZDA. Vse si je priboril sam, brez da bi ga kdo priporočil ali porival naprej. Trdo je delal kot pomočnik trenerja v ligi NBA, uspešen je bil tudi kot selektor Gruzije, čeprav ni imel tako kakovostnih igralcev kot zdaj v slovenski reprezentanci.

Verjamete, da lahko postane prvi evropski trener v ligi NBA?

Zelo bi bil vesel. Že dolgo govorim, da je liga NBA zaprt prostor, zato evropski trenerji težko dobijo priložnost. Z izjemo Mika D'Antonija in Davida Blatta, ki sta se uveljavila v Evropi, a sta Američana, nihče drug ni dobil te priložnosti. Ne vem, zakaj je liga NBA tako zaprta, toda prepričan sem, da je dovolj evropskih trenerjev, ki bi lahko samostojno vodili klub v ligi NBA. Eden od takšnih je tudi Igor Kokoškov.

Imate morda vi željo, da bi v postali trener v ligi NBA?

Ne. S Fenerbahčejem imam še triletno pogodbo, zato so vse moje želje in ambicije povezane samo s tem klubom. Prelepo mi je v Istanbulu z mojim strokovnim štabom. Vse deluje fenomenalno, imamo 25 milijonov navijačev, odlično se razumem s predsednikom. Presrečen sem.

Toda kratek čas ste bili pri Detroitu.

Res je, zraven sem bil mesec dni, da sem spremljal, kako vse poteka. Bilo je super, a takrat se je vse končalo.

Boste morda spet srbski selektor?

Tudi to ne. Reprezentančna zgodba je zame končana. Srbija ima izrednega selektorja, to je Aleksandar Đorđević. Svoje delo opravlja odlično, zato upam, da bo ostal selektor še dolgo časa.

Kako rešiti probleme zaradi novih reprezentančnih tekmovanj kar med klubsko sezono?

Dobro veste, da je evroliga odprta za sodelovanje. Vodstvo tekmovanja je vedno govorilo, da je igranje v evroligi in evropskem pokalu prostovoljno. Nikoli ni pritiskala na klube ali zveze, da kdo mora igrati. Na drugi strani je Fiba, ki je prejšnje leto grozila nekaterim nacionalnim zvezam, da morajo njihovi klubi igrati v ligi prvakov, sicer jim bodo prepovedali sodelovanje v kvalifikacijah za olimpijske igre. Potem je tukaj odločitev, da evropska prvenstva ne bodo več na dve leti, ampak na štiri. Je to dobro? Koliko priložnosti bo imel zdaj nek igralec, da nastopi na evropskih prvenstvih? Je dobro, da liga NBA ne pusti igralcev v reprezentanco, obenem pa se skoraj zahteva, da so v reprezentanci igralci iz evroligaških klubov? Igralci imajo v pogodbi, da se morajo udeleževati treningov in tekem. Kaj bomo storili, ko tega ne bodo izpolnili, ker bodo odšli v reprezentanco? Nikogar nočem omejevati, da igra za reprezentanco, saj dobro vem, da ne obstaja večja čast, toda ne moremo zdaj kar prekinjati evrolige, ker je tako določila Fiba. Ko se bodo torej vsi usedli za isto mizo in ugotovili, da tako ne gre, ter bodo začeli delati za dobro košarke, bo v tem športu bistveno boljše. Predvsem pa morajo dobiti glavno besedo igralci. Čas je, da ustanovijo svoj sindikat.

Pri največjih košarkarskih zvezah so napovedali, da bodo v reprezentanco klicali tudi igralce iz evroligaških klubov. Kako boste ravnali pri Fenerbahčeju?

Ne vem. To ni vprašanje zame.

Ampak v nelagodnem položaju bodo igralci.

Predsedniki klubov in igralci se bodo morali pogovoriti, ali naj zapustijo klub in odidejo v reprezentanco. Ne vem, kaj narediti, če bosta imela na isti dan tekmo klub in reprezentanca. Neverjetno je že to, da je sploh možna takšna situacija. Kaj bomo storili, če bo klub dovolil igralcu, da odide v reprezentanco, a se bo tam poškodoval? Kdo bo kril stroške zdravljenja? In kdo bo kril pogodbo v času, ko ne bo igral za klub? Prav zato je problem, da igralci nimajo svojega sindikata. Igralci bi morali jasno in glasno sporočiti: 'Gospodje, brez nas ni košarke!' Kajti brez vseh imamo lahko košarko; brez predsednikov, brez trenerjev, brez sodnikov … Toda ne moremo imeti košarke brez igralcev.

Se igralci zavedajo svoje pomembnosti?

Upam, da se.

Vaša skrb je, da bo Fenerbahče uspešen na igrišču. Kako težko bo ubraniti evropsko krono?

Že tekma proti Olimpiji je dokazala, kako bodo proti nam vsi imeli še dodatno motivacijo. Vedno je težje ubraniti lovoriko kot jo osvojiti. Če ne bomo na pravi ravni z veliko želje, bomo hitro zašli v težave. Imamo precej novih igralcev, toda na treningih in tekmah ne delamo več razlik med novinci in tistimi, ki so v klubu že dlje. Vsi so zdaj isti – člani Fenerbahčeja.

Je pritisk v Istanbulu velik?

Ne. Nihče ne more name delati večjega pritiska kot jaz sam.

Delovali ste v Španiji, Grčiji, Turčiji … Kje je ostalo vaše srce?

Srce je vedno tam, kjer imaš prijatelje. Ni lahko, ko se odločiš za odhodom drugam. Zdaj sem srečen v Istanbulu, toda vsi vemo, od kod prihajam in kje je moj dom.

Kaj pa Ljubljana?

Zelo pogosto prihajam v Ljubljano, saj ni skrivnost, da sem velik prijatelj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Prav zato večkrat pridem sem, kadar imam prosti čas.