Drobnjak h Krki po drugo zaporedno lovoriko

Dragiša Drobnjak je po presenetljivi prekinitvi sodelovanja s Tajfunom sprejel vabilo iz Novega mesta.

Objavljeno
14. marec 2016 08.18
Posodobljeno
14. marec 2016 10.00
Dragiša Drobnjak in Jure Lalić,Celje Slovenija 06.09.2015 [Šport,košarka]
Tanja Volarič
Tanja Volarič
Ljubljana – Šentjurški pravljici lani, ko je Tajfun presenetljivo osvojil naslov državnega prvaka in si premierno odprl vrata v kar dve mednarodni tekmovanji, mnogi niso napovedovali prijetne prihodnosti. Nedavni izpad iz lige ABA in upokojitev Stanka Sebiča, nato pa slovo Dragiše Drobnjaka, ki se je danes uradno pridružil Krki, so le potrdili, da je štajerski klub po letu razcveta zaustavil konje.

Še najbolj nepričakovan je bil Drobnjakov odhod, saj je bil kot najbolj izkušeni člen zasedbe steber njenega vzpona v prejšnji sezoni. Ob pojasnilu, da so se razšli sporazumno, sicer ni želel razkriti razlogov, zakaj se mu je bil klub pripravljen odreči pred odločilnim obdobjem v ligi Telemach, a najbrž je resnico iskati tudi v krčenju proračuna za igralski kader. Potem ko so Šentjurčani po zadnjem mestu v regionalni ligi ostali brez realnih možnosti, da si prek DP zagotovijo nastope v njej tudi v sezoni 2016/17, se pač najlažje odrečejo profesionalnim igralcem, ki tudi največ stanejo, in se oprejo na preostanek ekipe, v kateri večina sicer študira ali je zaposlena. Pričakovana poteza, ki pa bržkone že nakazuje tudi nadaljnjo razvojno usmeritev štajerskega prvoligaša, ki je še pred dvema letoma v državnem prvenstvu igral v ligi za obstanek.

A Drobnjak, ki je včeraj potrdil, da bo kariero vendarle nadaljeval v Novem mestu, vztraja, da je bila lanska odločitev kluba, da se prvič spopade s sočasnim tekmovalnim izzivom v ligi ABA in pokalu FIBA, dobra. »Ko enkrat postaneš državni prvak in se ti ponudi priložnost za nekaj več, bi se bilo neumno temu odreči. Sicer bi se vedno spraševal, kaj bi bilo, če bi bilo … V Šentjurju so zbrali dovolj poguma za novo pot, za nov preizkus, ki se je resda izkazal za zajetnejši zalogaj, a če bodo želeli, bodo pridobljene izkušnje v prihodnje lahko dobro unovčili. Mislim, da je bilo to pomembno tudi za štajersko košarko, saj se je za eno leto v Celje vrnila kakovostna košarka,« je prepričan krilni center iz Kranja, najkoristnejši igralec lanskega finala lige Telemach, ki se je z dosedanjimi delodajalci razšel v dobrih odnosih.

Liga ABA ni »bavbav«, če v moštvu le ni poškodb

»Slovenska košarka je trenutno v posebnem položaju in na dosežke različnih klubov ne moremo gledati z enakimi očmi. Za Krko, pri kateri je bilo očitno, da ni bilo prave povezave med igralci in prejšnjim trenerjem, in Union Olimpijo je zagotovo veliko bolj porazen podatek, da sta se komaj izognili izpadu iz lige ABA, kot za Tajfun, ki ni imel mednarodnih izkušenj. To, da smo kot moštvo z najnižjim proračunom med tekmeci z Balkana vseeno dosegli sedem zmag, eno tudi v Evropi, štejem celo za uspeh. No, morda se je po proračunu z nami lahko primerjala le Mega Leks, a v njej so zbrani najbolj nadarjeni srbski mladi košarkarji,« Drobnjak opozarja, da liga ABA ni takšen »bavbav« za manjše klube, zalomi pa se jim ob nizu poškodb, kar so v zadnjih mesecih občutili tudi v Šentjurju. Že konec lanskega leta so ostali brez dveh članov udarne peterke, kar je bržkone prevesilo jeziček na tehtnici ob njihovem izpadu.

A takšen položaj slovenske klubske košarke ni naključen in čudežev kar čez noč ni pričakovati. »Prav v ligi ABA si lahko nastavimo zrcalo. Srbska moštva imajo vsa vsaj dva, tri mlade igralce, ki so že zmožni igrati na tej ravni vsaj nekaj minut. Pri nas je drugače, razlogov pa je več: v nekem obdobju se je pri delu z mladimi zaspalo, prišlo je do vrzeli v rodovih, svoj del krivde pa nosijo tudi klubi s svojo politiko. Denar, ki bi moral iti dobremu trenerju za delo z mladimi, raje namenijo nakupu solidnega tujca v članski ekipi. Vendar ta manj izkušenim domačim igralcem, ki jih ima ob sebi, ne more ponuditi dodane vrednosti v smislu košarkarskega zorenja. Vse te težave bi najhitreje odpravili ljudje, ki vedo, kako se je včasih delalo, in takšne zdaj imamo za krmilom slovenske košarke,« je Drobnjak sicer prepričan, da se jih vse več zaveda, po kako krhki brvi hodijo, in zato se položaj obrača.

Njegova selitev h Krki, za katero je že jeseni trdil, da je za to sezono sestavila najboljšo igralsko zasedbo, kar kliče po novi lovoriki v njegovi zbirki. A po devetih klubih in ob 20-letnici košarkarske kariere, ki jo je začel pri kranjskem Triglavu, je 38-letnik vseeno previden. Velikanskih možnosti za tako šokanten razplet, kot so ga lani pripravili s Tajfunom, sicer po njegovem ni, a dokler bo liga trajala, bodo presenečenja vedno možna. »Predvsem se je v enem letu zelo spremenila ena stvar. Močno se je zmanjšala razlika med Krko in Olimpijo ter drugimi klubi. Ne spomnim se, kdaj je bilo DP tako izenačeno. Helios se dviguje, Rogaška je zadela v polno z nakupi tujcev, Laščani so se po prihodu Aleša Pipana preobrazili. Obeta se zanimiva končnica, v kateri stvari ne bodo vnaprej jasne, kar je zelo dobro za vse, saj se s tem prebuja in dviga košarka tudi po lokalnih regijah,« Drobnjak ob tem dodaja, da je v vsakem slabem tudi nekaj dobrega.