Tiskane izdaje
Ljubljana – Začeli so borno, nadaljujejo izborno: kar dveh zmag na en dan so se v sredo veselili košarkarji Uniona Olimpije. Regionalna nad Budućnostjo sicer še ni dokončna, saj so se Črnogorci pritožili še na drugo stopnjo arbitraže lige ABA, zato pa je brezmadežen uspeh v Vareseju. Pomoč domačega moštva v odločilnih sekundah podaljška pač ni prepovedana.
Formula za četrto zaporedno zmago na dveh frontah in za četrto v šestih kolih evropskega pokala je bila preprosta. Ljubljančani so morali s čim bolj čvrsto obrambo kaznovati kakofonijo adutov italijanskega moštva, za katere košarka ni kolektivna igra, ampak zgolj individualno tekmovanje v metu na koš. Tudi v napadu formula ni bila zapletena. Do sredine druge četrtine je iz tekme v tekmo boljša Union Olimpija dosledno pošiljala v ogenj centre in kaznovala taktično nezrelost gostiteljev, ki so se pod košem poskusili ubraniti z individualnimi dvoboji, pozneje pa čim pogosteje poskušala spraviti žogo v roke Deividasa Gailiusa.
Litovec je prvič zadel iz igre šele v 13. minuti, ko je s trojko znižal zaostanek na 17:26, na koncu pa je bila njegova statistika izjemna: 31 točk (devet ob zasuku v drugi četrtini, štiri v tretji, deset v četrti in osem v podaljšku) in 10 skokov. Dodatno vrednost njegovi predstavi dajeta zmagovita trojka 3,7 sekunde pred koncem dodatnih petih minut igre in podatek, da so takšni strelski podvigi v Olimpijini zgodovini čedalje redkejši. Od osamosvojitve Slovenije zasledimo le deset enakih ali boljših dosežkov v evropskih nastopih. V evroligi sta z 32 točkami klubska rekorderja Dušan Hauptman (s tekme proti Realu v sezoni 1994/95) in Matt Walsh (Maroussi 2009/10), v evropskem pokalu prednjači Roman Horvat s 36 točkami v nepozabnem finalu proti Taugresu leta 1994. Sledita mu Peter Vilfan (35 točk proti Veveyu 1991/92) in Hauptman, ki je lastnik cele ostrostrelske zbirke: 34 točk proti Benfici (1991/92), 33 proti Arisu dve sezoni pozneje, po 31 pa je natresel Realu, Benfici, Taugresu in Arisu.
Gailius starejše ljubitelje košarke nekolikanj spominja na Darrena Henrieja, ki je z nešablonsko igro pustil odličen vtis v sezoni 1996/97, ko se je Olimpija uvrstila na finalni turnir evrolige. Z dvema metroma višine, dobrim metom, ki ga za zdaj izkorišča s prevelikimi nihanji, prodornostjo, iznajdljivostjo na odprtem igrišču in solidno obrambo je več kot spodobno krilo in dober nakup. Trenutno je s povprečjem 18,3 točke deveti strelec evropskega pokala, vodi pa nekdanji Olimpijin center Vladimir Golubović (TED Ankara) z 22,8 točke.
Ker Gailius deluje zelo mirno in hladnokrvno, gledalcem para živce le njegovo pomanjkanje zbranosti pri izvajanju prostih metov. V evropskem pokalu jih je doslej izkoristil 64 odstotkov, v ligi ABA 59 %, s čimer pa je le simbol svojega moštva. Ljubljančani so pač med najmanj natančnimi v celotnem evropskem pokalu: pri prostih metih so celo prepričljivo zadnji med 48 moštvi (58,7 %), pri trojkah 37. (31 %), pri metih za dve točki 32. (50 %), tako da se v glavnem rešujejo z obrambo in skokom, pri katerem so celo najuspešnejši med vsemi. Številke razkrivajo rezerve pred pomembnima tekmama v Stožicah: sobotno s Cedevito in v sredo še z Asvelom. Z zmago nad Francozi (po možnosti z več kot osmimi točkami razlike) bi si bržkone že zagotovili napredovanje v drugi krog evropskega pokala.
V Podgorici se medtem še niso sprijaznili s sobotnim porazom in vztrajajo, da je igralni čas potekel pred čudežno trojko Jakova Vladovića. Razsodbo tekmovalnega direktorja lige ABA Josipa Bilića so razglasili za škandalozno in zavrnili pojasnilo, da se je posvetoval s sodniki in komisarjem tekme. Kot pravijo, imajo zagotovilo, da tega ni storil. Budućnost je zato vložila še eno pritožbo, o kateri mora v treh dneh odločiti predsednik ABA Rado Lorbek. Njegova odločitev bo po predpisih lige ABA dokončna in jo bodo morali upoštevati vsi vpleteni, čeprav vodstvo črnogorskega prvaka vztraja, da se pri iskanju pravice ne bo ustavilo in da bo po potrebi zahtevalo zaščito ULEB.
