»Jagodi« so se načrti sfižili že sredi globoke zime

Ljubljana – Ko je jeseni Goran Jagodnik oznanil selitev na Polzelo, so ga zbadali, ali ne bi bilo bolje, da bi začel uživati blagor košarkarske upokojitve. A Primorec je lahko za zgled marsikateremu mladcu v DP. Pri nepolnih 40 letih, ki jih bo praznoval 23. t. m., je ligo za prvaka končal kot prvi strelec in bo imel s Hopsi drevi proti Zlatorogu prvo zaključno žogico za preboj v polfinale.

»Človek ne bi verjel, če ne bi videl, mar ne,« se rad pošali ob misli, kako daleč so prišli Polzelani v sezoni, v kateri je bilo še ob februarskih odhodih vodilnega igralca Hugha Robertsona, Sama Udriha in odstopu trenerja Boštjana Kuharja videti, da se jim bo hišica porušila, kot bi bila iz kart. »S takšno ekipo in vmes poškodovanim Danijelom Vujasinovićem bi bili mi čisto druga zasedba, sposobni kandidirati tudi za vrh DP. Zdaj igramo precej drugače, so pa tisti igralci, ki prej niso prišli do izraza, pokazali, da imajo svoje odlike. Zlasti tu merim na Aleksisa Wangmeneja, ki se v prejšnjem sistemu ni znašel,« pravi »Jagoda« presenečen, kako daleč so prišli.

Sam preudarno ocenjuje, da za vrh niso zreli, tja sodita Union Olimpija in Krka, dodaja. A po drugi strani ne more iz svoje tekmovalne kože in priznava, da si to v glavi vendarle postavlja kot cilj. V tej sezoni se je namreč prevečkrat pokazalo, da v DP ni nedotakljivih, saj so se presenetljivi rezultati vrstili hitreje kot številke na ruleti. Kar bi marsikdo pripisal pešanju kakovosti. »Liga ni tako slaba, kot želijo prikazati nekateri, po svoje je tudi dobro, če prihaja do toliko presenečenj. Ampak na koncu bo odločala daljša klop, Ljubljančani in Novomeščani jo imajo, mi pač ne. To nas je spodneslo že ob koncu lige za prvaka, saj mora vsak od nas igrati po 30 minut, s podobno težavo se soočata Zlatorog in Rogaška, Helios ima druge preglavice,« pojasni primorski hrust in prizna, da si ni niti mislil, da bo imel takšno sezono.

»Jeseni sem si rekel, zakaj pa ne bi 'oddelal' še ene sezone v dobri ekipi, kjer lahko vsako tekmo prispevam kakšen lahek koš. Pa se je zgodilo ravno obratno. Vsak koš, ki ga dam, je težak. Ravno pred kratkim sem nekomu dejal, da odštevam proti koncu ene najtežjih sezon v moji 20-letni karieri. Svoje naredijo leta, naporen ritem, sploh zdaj, ko igramo vsak drugi dan, pa tudi pomanjkanje menjav,« priznava, da mu ni lahko, četudi zgledi zadnjega obdobja kažejo, da nekdanji reprezentanti pred upokojitvijo v DP pravzaprav nimajo prave konkurence v mladih igralcih pri 20 letih.

»Vem, da je bilo še pred desetletjem ravno obratno, da smo si vsi utirali pot v svet prek DP, a tedaj je bila drugačna tudi politika klubov. Igrala sta lahko kvečjemu dva tujca, tisti, ki so prišli, pa so morali biti za razred, dva boljši od nas, da smo se od njih lahko tudi kaj naučili. Zdaj so povečini veliko slabši in več jih je. Ravno z Goranom Jurakom sva po sobotni tekmi ugotavljala, kakšno je stanje. Pri 37 letih trenira enako kot 15 let mlajši soigralci, le včasih mu pri treningu trener pogleda skozi prste. Telo nam pač služi, imamo voljo, izkušnje in znanje, verjetno pa smo prišli do vsega težje kot marsikdo v zdajšnjem času,« ugotavlja Jagodnik, ki se ravno zaradi uspešne sezone še ne znajde pri razmišljanju, kako in kam si pot začrtati v prihodnji sezoni.

Da bo ostal v košarki, mu je jasno, po sezoni ga čaka trenerski izpit. Spodbuden je tudi zgled iz soseščine, kjer je njegov nekdanji reprezentančni soigralec Jurica Golemac, s katerim sta leta 2009 sodelovala pri najboljši uvrstitvi Slovenije na EP (4.), kot pomočnik trenerja pri Ciboni osvojil ligo ABA in vozovnico za evroligo. »Že ko sem bil pri Olimpiji in se je govorilo o stavki, sem soigralcem rekel, naj gredo, če imajo drugo, boljšo možnost. Če pa ne, naj se ne ozirajo na to, da ni denarja, ampak odigrajo po svojih najboljših močeh. Tudi to odpira poti. Pri Ciboni so se tega zavedali, oba trenerja sta bila odlična igralca in vsi so se želeli dokazati. Pri nas pa je med trenerji na žalost vse več teoretikov in premalo ljudi, ki so košarko spoznali tudi po drugi plati,« pravi »Jagoda«.